Letno poročilo Indeksa človekove svobode, ki so ga objavili danes, kaže, da se je na prvo mesto povzpela Nova Zelandija, sledijo ji Švica, Hongkong, Avstralija in Kanada. Slovenija je zdrsnila za dve mesti in je 35. med 162 državami, so sporočili iz Visio instituta.

Indeks svobode pripravljata ameriški Cato institut in slovenski Visio institut, kjer so pojasnili, da temelji izključno na podatkih državnih statističnih uradov. Ker so v nekaterih državah objavljeni tudi z do dveletno zamudo, so v danes objavljenem indeksu zajeti podatki iz leta 2016.

V najvišji del lestvice so se uvrstile tudi Nizozemska in Danska, ki sta na 6. mestu, Irska in Velika Britanija na devetem, Finska in Norveška na desetem, Nemčija na 13, Estonija na 14 ter Avstrija na 16. Slovenija se je uvrstila neposredno med Italijo (na 34. mestu) in Slovaško (36). Najbolje se je odrezala v kategorijah gibanje, zbiranje, združevanje in civilna družba, varnost ter trdnost valute. Najnižji indeks pa je dosegla v kategorijah obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice ter pravna država. Pred Slovenijo so se uvrstile tudi Združene države Amerike in Švedska (17), Litva (20), Češka (21), Portugalska (22), Japonska (31) in Francija (32).

V drugi polovici lestvice med drugim najdemo Turčijo (107), Združene arabske emirate (117), Ukrajino (118), Rusijo (119), Kitajsko (135) in Savdsko Arabijo (146). Pri repu pa so Iran, Egipt, Irak, Venezuela in Sirija na zadnjem mestu.

Trend indeks človekove svobode na svetovni ravni že več let vztrajno upada, padel je tudi v zadnjem analiziranem letu, in sicer iz 6,93 na 6,89 na lestvici od nič do deset. Tanja Porčnik iz Visio instituta, ki je z Ianom Vasquezem s Cato instituta v ZDA soavtorica poročila, je razloge pripisala predvsem nacionalizmu, populizmu in avtoritarizmu. K temu negativnemu trendu pa sta po njenem mnenju med državami najbolj prispevali Turčija in Poljska, ki sta v zadnjem analiziranem letu vidno dušili pravno državo in bili priča številnim napadom na svobodo izražanja.

Od desetih regij ima najvišjo raven človekove svobode Severna Amerika, ki ji sledita zahodna Evropa in Oceanija. Najnižjo raven človekove svobode pa so tudi tokrat zabeležili v južni Aziji, podsaharski Afriki, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Kot je dodala Porčnikova, vzhodna Evropa kljub zmanjšanju stopnje svobode v letu 2016 ostaja na petem mestu med regijami. Med 22 državami te regije je največ človekove svobode pridobila Ukrajina, medtem ko se je Slovenija znašla med državami, ki so zabeležile največji padec. Med njimi so tudi Madžarska, Bosna in Hercegovina ter Poljska. Poročnikova je razloge za negativen trend v teh državah pripisala težavam s šibko pravno državo in zaznano korupcijo.

Države z največ človekove svobode (25 odstotkov najvišje uvrščenih držav) imajo dohodek na prebivalca 39.249 ameriških dolarjev, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj svobodnih državah (25 odstotkov najnižje uvrščenih držav) ta znašal 12.026 ameriških dolarjev.

Indeks zajema 162 držav s 79 kazalniki državljanskih svoboščin, ki so razvrščeni v več kategorij: pravna država, varnost, gibanje, religija, zbiranje, združevanje in civilna družba, izražanje in informacije, identiteta in razmerja, obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice, trdnost valute, mednarodna trgovina in regulativa.