---

Ljubljana, Slovenija – Na lestvici ekonomske svobode, ki jo danes objavljata inštitut Visio iz Slovenije in inštitut Fraser iz Kanade, se je Slovenija uvrstila na 62. mesto med 162 državami in ozemlji. Čeprav je v primerjavi z lanskoletnim poročilom Slovenija povečala obseg ekonomske svobode, še vedno za las zaostaja za Hrvaško, ki je uvrščena na 61. mesto. Podatki predstavljeni v Ekonomska svoboda sveta: letno poročilo 2020 podajo oceno stanja v letu 2018.

»V letu 2018 je Slovenija naredila kar nekaj korakov naprej. Pozitivna spremembe se navezujejo tako na nadaljne krčenje obsega (para)države z zmanjšanjem državnega lastništva v podjetjih kot na oklestenje administrativnih predpisov v mednarodni trgovini, boljšo zaščito lastninskih pravic in krepitev neodvisnosti javne uprave,” pojasnjuje mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta. “Medtem pa smo negativna premika zaznali pri povečanem obsegu transferjev in subvencij kot deleža BDP in manj trdnemu evru,« dodaja Porčnikova. 

POROČILO EKONOMSKA SVOBODA PO SVETU

Največ ekonomske svobode so v letu 2018 uživali prebivalci Hongkonga, ki je prejel 8,94 od 10 možnih točk, sledijo mu Singapur (8,65), Nova Zelandija (8,53) in Švica (8.43), ki je ponovno najbolje uvrščena evropska država. Med državami Evropske unije se je najvišje uvrstila Irska, ki z oceno 8,13 zaseda 10. mesto na lestvici.

Večja svetovna gospodarstva so na letošnji lestvici ekonomske svobode zasedla naslednja mesta: Avstralija (5. mesto), ZDA (6.), Kanada (9.), Združeno kraljestvo (13.), Čile in Estonija (delitev 14. mesta), Japonska (20. mesto), Nemčija (21.), Južna Koreja (36.), Norveška (43.), Italija (51.), Francija (57.), Mehika (68.), Rusija (89.), Turčija (99.), Kitajska (124.), Indija in Brazilija (delitev 105. mesta), Kamerun (139.) in Iran (158.).

Sosednje države so se uvrstile na naslednja mesta: Avstrija (26. mesto), Italija (51.), Madžarska (53.) in Hrvaška (61.).

Države bivše Jugoslavije so se v letošnjem poročilu uvrstile od 61. do 82. mesta: Hrvaška (61.), Slovenija (62.), Severna Makedonija (71.), Srbija (74.), Črna gora (80.) ter Bosna in Hercegovina (82.). V obdobju 2005-2018 se je v na Hrvaška ekonomska svoboda povečala za 0.78, v Sloveniji samo za 0.09, v Severni Makedoniji za 0.42, v Srbiji za 1.03, v Črni gori za 0.47 ter v Bosni in Hercegovini za 0.41.

Zadnjih pet mest na lestvici ekonomske svobode za leto 2018 zasedajo Iran, Angola, Libija, Sudan in kot zadnja Venezuela.

---

SLOVENIJA NA 62. MESTU

Slovenija je letos prejela oceno 7,33 od 10 možnih točk in se tako med 162 državami in ozemlji uvrstila na 62. mesto. Razčlenitev ocene za Slovenijo po posameznih področjih za leto 2018:

Obseg (para)države: 5,39 (138. mesto)

Pravni sistem in lastninske pravice: 6,54 (31. mesto)

Trdnost valute: 9,34 (51. mesto)

Svoboda mednarodne trgovine: 8,11 (47. mesto)

Predpisi (regulativa): 7,27 (75. mesto)

Podrobnejša analiza petega področja, ki meri ekonomsko svobodo v odnosu do predpisov (regulative), razkrije, da je Slovenija bila ocenjena s 8,33 (88. mesto) na pod-področju predpisov kreditnega trga, s 6,20 (95.) na pod-področju predpisov trga dela in s 7,27 (55.) na pod-področju predpisov o poslovanju. Porčnikova izpostavi metodološko podrobnost: “Z vključitvijo novega indikatorja Nepristranskost javne uprave v letošnje poročilo je Slovenija na pod-področju predpisov o poslovanju zabeležila skok iz 88. na 55. mesto.”

---

EKONOMSKO BOLJ SVOBODNE DRŽAVE PREKAŠAJO MANJ SVOBODNE V BLAGINJI

Države zgornjega kvartila ekonomske svobode so leta 2018 imele povprečni BDP na prebivalca 44.198 ameriških dolarjev, v primerjavi s 5.754 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni USD).

Leta 2018 je bil povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode 12.293 ameriških dolarjev, v primerjavi s 1.558 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni USD). Obenem je povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah približno dvakrat večji od povprečnega dohodka v ekonomsko najmanj svobodnih državah.

Ekstremna in zmerna revščina sta nižji v državah z več ekonomske svobode.

EKONOMSKO SVOBODNEJŠE DRŽAVE PREKAŠAJO MANJ SVOBODNE TUDI V…

V državah z večjo ekonomsko svobodo so ljudje bolj zadovoljni s svojim življenjem.

V državah z več ekonomske svobode je večja enakopravnost pred zakonom med moškimi in ženskami.

Politične pravice in državljanske svoboščine so v ekonomsko svobodnih državah bistveno bolj prisotne kot v ekonomsko nesvobodnih državah.

Stopnja umrljivosti dojenčkov je osem krat večja v državah najnižjega kvartila ekonomske svobode v primerjavi z državami najvišjega kvartila.

---

O LETNEM POROČILU EKONOMSKA SVOBODA SVETA

Letno poročilo Ekonomska svoboda sveta skupaj izdajata inštitut Visio iz Slovenije in inštitut Fraser iz Kanade.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih objavljenih v mednarodnih organizacijah, kot so Svetovni gospodarski forum, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska banka za obnovo in razvoj, Združeni narodi in Svetovna trgovinska organizacija.

Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo Ekonomska svoboda sveta meri ekonomsko svobodo z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje v letu 2018.

Letošnje poročilo Ekonomska svoboda sveta razvršča 162 držav in ozemelj. Na lestvici ni mogoče najti držav kot so Afganistan, Kuba in Severna Koreja, saj za njih ni mogoče pridobiti dovoljšnega števila podatkov.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje stopnjo svobodne izbire posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta vključuje 42 kazalnikov združenih v pet področij: [1] obseg (para)države; [2] pravni sistem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; in [5] predpisi (regulativa).

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge svoboščine, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Poročilo Economic Freedom of the World: Annual Report 2020 (PDF).