Notranje omejitve dvigovanja pravne kulture v Sloveniji

Posted by in Članki, Pravni sistem 08 Jan 2011

Avtor: dr. Rok Svetlič

Odprli bomo provokativno vprašanje, v kakšni meri je prizadevanje za spoštovanje načela pravne države že vnaprej omejeno s specifičnimi duhovno-zgodovinskimi predpostavkami, ki določajo naše kulturno okolje. K razmišljanju v to smer nas napotujejo pojavi, ki opozarjajo, da nizko zaupanje v pravo ne izvira (zgolj) iz dejstev in ga zato tudi izboljšave na ravni dejstev ne morejo dvigniti. Kot primer lahko navedemo trdovratnost javnega mnenja, ki, kljub bistvenemu zmanjšanju zaostankov na nekaterih sodiščih v zadnjem času, ni niti najmanj popustilo pri pavšalnem izrazu nezaupanja v pravosodje. Ni si težko predstavljati, da bi celo v primeru brezhibnega delovanja vseh državnih organov še nadalje vztrajalo prepričanje, da živimo v ureditvi, kjer je na vsakem koraku nekaj narobe. Upoštevati je treba, da nizka pravna kultura, vsaj v neki meri, ne izvira iz konkretnih razočaranj in je zato tudi še tako iskrena prizadevanja in reforme ne morejo neomejeno izboljšati.

Poglavitni vzrok za napake v delovanju pravosodja zato ni tisto, kar običajno postavljamo v ospredje: pomanjkanje občutka za moralo, izguba vrednot v družbi, postavljanje samoljubja pred dolžnost itd. Paradoksno, nizka pravna kultura je posledica zavzete in angažirane moralne drže, ki pa zaradi zgodovinskega bremena (krščanstva in marksizma) ostaja razumljena na napačen način. Izhodiščna anomalija je v načelnem zoperstavljanju prava in morale, zaradi česar se mora tisti, ki želi biti predan najvrednejšemu, obrniti proč od prava in države. Največja nevarnost takega stališča je v njem skrita pozitivna povratna zanka: za obrnjenim hrbtom državljanov se mnogo lažje razrastejo pojavi (podkupovanje tožilca, namerno zastaranje, uhajanje zaupnih podatkov itd.), ki dodatno utrjujejo prepričanje, da je treba na pravosodje gledati s prezirom. Dokler ne bomo uspeli ponotranjiti temeljne državotvorne predpostavke, da v demokratični ureditvi pravo in morala v pretežni meri vsebinsko sovpadata, bo ohranjanje in dvigovanje pravne kulture, namesto način življenja skupnosti kot take, ostajalo domena entuziastičnih posameznikov.

Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na II. Liberalnem kolokviju: Krepitev pravne države v Sloveniji: Neodvisnost, integriteta in učinkovitost sodstva, ki se je odvijal med 8. in 9. januarjem 2011 v Portorožu.

Post a comment