Indeks človekove svobode

Posted by in Gospodarstvo, Knjige, Pravni sistem, Trgovina 18 Aug 2015

AVTORJA: Ian Vásquez in Tanja Porčnik
IZDAJATELJI: Cato institut, Fraser institut in Liberales institut
SOIZDAJATELJA: Institut za ekoomske analize in Visio institut


Indeks človekove svobode (ang. Human Freedom Index) poda celostno oceno stanja svobode po svetu. Človekova svoboda je koncept, ki priznava dostojanstvo posameznika, med drugim tudi s tem da opredeli svobodo posameznika kot odsotnost prisile drugih posameznikov. Ker je svoboda neprecenljiva sama po sebi in hkrati igra pomembno vlogo v človeškem razvoju, je bistvenega pomena, da se jo meri.

Indeks človekove svobode je do sedaj najobsežnejši indeks svobode na globalni ravni, saj zajema zavidljivih 152 držav s 76 kazalniki državljanskih in ekonomskih svoboščin, ki so razvrščeni v naslednje kategorije:

1. Pravna država
2. Varnost
3. Gibanje
4. Religija
5. Zbiranje, združevanje in civilna družba
6. Izražanje
7. Razmerja
8. Obseg (para)države
9. Pravni sistem in lastninske pravice
10. Trdnost valute
11. Mednarodna trgovina
12. Regulativa

Indeks svobode, katerega Visio institut iz Slovenije soizdaja, temelji izključno na javno dostopnih podatkih državnih statističnih uradov. Ker v nekaterih državah le-ti podatke objavljajo z večletno zamudo, so podatki prestavljeni v indeksu iz leta 2012. Podatki gredo nazaj do leta 2008, ko je bilo prvič mogoče zbrati dovoljšno število podatkov za oblikovanje indeksa človekove svobode. Naslednje poročilo z vključenimi podatki za leto 2013 bo objavljeno konec leta 2015, čemur bo sledila letna posodobitev indeksa.

Vsi kazalniki v indeksu svobode, kot tudi končna lestvica, so razvrščeni od 0 do 10, pri čemer višja vrednost pomeni več svobode. Na svetu imajo največ človekove svobode prebivalci Hongkonga, sledijo prebivalci Švice, Finske, Danske, Nove Zelandije, Kanade, Avstralije, Irske, Velike Britanije in Švedske. Slovenija se je uvrstila na 41. mesto, ki si ga deli z Bulgarijo. Druge vidnejše države so zasedle naslednja mesta: Norveška (11. mesto), Avstrija in Nemčija (12.), Nizozemska (14.), Luksemburg (17.), Združene države Amerike (20.), Češka republika (21.), Estonija (22.), Poljska (27.), Japonska (28.), Slovaška (30.), Francija (33.), Italija (34.), Črna gora (40.), Hrvaška (44.), Makedonija (45.), Singapur (43.), Izrael (51.), Bosna in Hercegovina (56.), Turčija (62.), Južna Afrika (70.), Ukrajina (74.), Indija (75.), Srbija (80.), Brazilija (82.), Tajska (86.), Argentina (93.), Mehika (100.), Rusija (111.), Združeni arabski emirati (117.), Kolumbija (118.), Kitajska (132.), Egipt (136.), Nigerija (139.), Saudova Arabija (141.), Venezuela (144.), Zimbabve (149.) in Iran (152.).

Nacionalno povprečje človekove svobode za 152 držav je leta 2012 bilo 6.96. Na globalni ravni je stopnja človekove svobode med letoma 2008 in 2012 ostala bolj ali manj nespremenjena. V istem času se je približno polovici držav svoboda povečala in polovici zmanjšala.

Od 17 regij ima najvišjo raven človekove svobode severna Evropa, kateri sledita severna Amerika (Kanada in Združene države Amerike) in zahodna Evropa. Najnižje stopnje svobode so na Bližnjem vzhodu, severni Afriki, podsaharski Afriki in južni Aziji.

Svoboda žensk, katero meri pet kazalnikov indeksa svobode, je najvišja v Evropi in severni Ameriki, ter najnižja v južni Aziji, podsaharski Afriki, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Države z največ človekove svobode (25% najvišje uvrščenih držav) imajo dohodek na prebivalca 27.008 evrov, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj svobodnih državah (25% najnižje uvrščenih držav), ta znašal le 2.354 evrov.

Indeks človekove svobode med drugim pokaže na korelacijo med človekovo svobodo in demokracijo. Hongkong je pri tem izjema.

Celotno poročilo je na voljo izključno v angleškem jeziku.

Download (PDF, 6.73MB)