Ekonomska svoboda sveta: Letno poročilo 2018

Posted by in Gospodarstvo, Knjige, Pravni red, Trgovina 25 Sep 2018

EKONOMSKA SVOBODA PO SVETU
Največ ekonomske svobode uživajo prebivalci Hongkonga, ki je prejel 8,97 od 10 možnih točk, sledijo mu Singapur (8,84), Nova Zelandija (8,49) in Švica (8.39), ki je najbolje uvrščena evropska država. Med državami Evropske unije se je najvišje uvrstila Irska, ki ponovno z oceno 8,07 zaseda zavidljivo 5. mesto.

Večja svetovna gospodarstva so na letošnji lestvici ekonomske svobode zasedla naslednja mesta: ZDA (6. mesto), Združeno kraljestvo (9.), Avstralija in Kanada (delitev 10. mesta), Nemčija (20.), Norveška (25.), Južna Koreja (35.), Japonska (41.), Italija (54.), Francija (57.), Mehika (82.), Turčija (86.), Rusija (87.), Indija (96.), Kitajska (108.), Iran (130.) in Brazilija (144.).

Naše sosede so se uvrstile na naslednja mesta: Avstrija (27. mesto), Italija (54.), Madžarska (59.) in Hrvaška (75.).

Zadnjih deset mest na lestvici ekonomske svobode letos zasedajo Sudan, Gvineja-Bissau, Angola, Srednjeafriška republika, Kongo, Sirija, Alžirija, Argentina, Libija in kot zadnja Venezuela.
________________________________________
SLOVENIJA NA 71. MESTU
Slovenija je letos prejela oceno 7,05 od 10 možnih točk in se tako med 162 državami in ozemlji uvrstila na 71. mesto. Razčlenitev ocene za Slovenijo po posameznih področjih za leto 2016:

  1. Obseg (para)države: 4,78 (146. mesto)
  2. Pravni sistem in lastninske pravice: 6,22 (38. mest0)
  3. Trdnost valute: 9,52 (24. mesto)
  4. Svoboda mednarodne trgovine: 7,88 (45. mesto)
  5. Predpisi (regulativa): 6,85 (99. mesto)

Podrobnejša analiza petega področja predpisov (regulative) razkrije, da je Slovenija bila ocenjena s 7,91 (108. mesto) na pod-področju predpisov kreditnega trga, s 6,08 (98.) na pod-področju predpisov trga dela in s 6,54 (73.) na pod-področju predpisov o poslovanju.

»Slovenija je naredila pozitiven premik na področju ekonomske svobode, ko je zmanjšala obseg državnega lastništva podjetij in investicij. Obenem pa je sodstvo postalo manj nepristransko, policija je manj zanesljiva in več gospodarskega kriminala je prisotnega v Sloveniji,« pojasnjuje mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Porčnikova nadaljuje, da »vladi Mira Cerarja ni uspelo zajeziti razbohotene porabe sektorja država ter odpraviti predimenzioniranih in nepreglednih predpisov. Prav tako ji ni uspelo nadaljevati deregulacije trga dela s ciljem večje prožnosti, ki bi mladim brez delovnih izkušenj in manj kvalificiranim posameznikom omogočila lažjo in hitrejšo pot do zaposlitve.”

Porčnikova za konec izpostavi, da »Slovenija že tri leta stopica na mestu, saj vlada Mira Cerarja z lepotnimi popravki v obliki tako imenovanih mini reform in prestrukturiranj javnih politik ni prispevala k povečanju ekonomske svobode. Zgolj špekuliramo lahko ali bo vlada Marjana Šarca razumela, da je večja ekonomska svoboda nujni pogoj za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, dolgoročno gospodarsko rast in tako povečanje blaginje Slovenk in Slovencev.«

________________________________________
EKONOMSKO BOLJ SVOBODNE DRŽAVE PREKAŠAJO MANJ SVOBODNE V BLAGINJI
Države zgornjega kvartila ekonomske svobode leta 2016 imele povprečni BDP na prebivalca 40.376 ameriških dolarjev, v primerjavi s 5.649 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD).

Leta 2016 je bil povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode 10.660 ameriških dolarjev, v primerjavi s 1.345 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD). Obenem je povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah približno dvakrat večji od povprečnega dohodka v ekonomsko najmanj svobodnih državah.

Ekstremna in zmerna revščina sta nižji v državah z več ekonomske svobode.

Pričakovana življenjska doba je leta 2016 v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode bila 79,5 let, medtem ko je v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode ‎bila le 60,4 let.

________________________________________
EKONOMSKO SVOBODNEJŠE DRŽAVE PREKAŠAJO MANJ SVOBODNE TUDI V…
V državah z večjo ekonomsko svobodo so ljudje bolj zadovoljni s svojim življenjem.

V državah z več ekonomske svobode je večja enakopravnost pred zakonom med moškimi in ženskami.

Politične pravice in državljanske svoboščine so v ekonomsko svobodnih državah bistveno bolj prisotne kot v ekonomsko nesvobodnih državah.

Stopnja umrljivosti dojenčkov je skoraj sedem krat večja v državah najnižjega kvartila ekonomske svobode v primerjavi z državami najvišjega kvartila.

________________________________________
O LETNEM POROČILU EKONOMSKA SVOBODA SVETA
Letno poročilo Ekonomska svoboda sveta skupaj izdajata inštitut Visio iz Slovenije in inštitut Fraser iz Kanade.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih objavljenih v mednarodnih organizacijah, kot so Svetovni gospodarski forum, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska banka za obnovo in razvoj, Združeni narodi in Svetovna trgovinska organizacija.

Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo Ekonomska svoboda sveta meri ekonomsko svobodo z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje v letu 2016.

Letošnje poročilo Ekonomska svoboda sveta razvršča 162 držav in ozemelj. Na lestvici ni mogoče najti držav kot so Afganistan, Kuba in Severna Koreja, saj za njih ni mogoče pridobiti dovoljšnega števila podatkov.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje stopnjo svobodne izbire posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta vključuje 42 kazalnikov združenih v pet področij: [1] obseg (para)države; [2] pravni sistem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; in [5] predpisi (regulativa).

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge svoboščine, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Download (PDF, 1MB)

Post a comment