Ob prazniku dela je nekdanji predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič za Delo izjavil, da strukturne reforme zmanjšujejo pravice delavcev. Toda realnost je takšna, da je odsotnost reform Slovenijo upočasnil v razvoju, medtem ko so nas slabše razvite države prehitele ravno zaradi reformiranja številnih panog. Dolgoročno so rasle tudi plače zaposlenih in standard vseh državljanov. Ima torej slovenski delavec z 800 evri plače in “več” pravicami boljše življenje od evropskega s dvakrat višjo plačo? Večina ljudi se Semoličem ne bi strinjala, saj je merilo kvalitetnega življenja še vedno višina zaslužka posameznika in ne količina pravic ali socialističnih parol, od katerih nihče nima koristi.

Sindikati imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravic delavcem, po mnenju nekdanjega prvega moža Zveze svobodnih sindikatov, Dušana Semoliča, pa so strukturne reforme sinonim za zmanjševanje pravic delavcev. “Za vsako pravico se je treba boriti,” je pred dnevi dejal za časopis Delo, pri tem pa je prepričan, da bi bilo življenje delavcev veliko slabše, če ne bi bilo sindikatov. Prepričan je, da strukturne reforme vodijo v zmanjšanje pravic delavcev, kar pa po mnenju strokovnjakov ne drži. “Strukturne reforme so v imenu in v dobrobit delavcev. Državna oblast tudi v njih zagrize, ker se odločevalci zavedajo, da z njimi preoblikujejo institucionalno okolje na način, da bo v večjo korist vsem udeležencem,” nam je pojasnila raziskovalka in avtorica Indeksa človekove svobode Tanja Porčnik.