Avtor: Lovro Jurgec, LL.M.

Predlog na temo zmanjšanja obsega (para)države v Sloveniji, ki ga je avtor predstavil na 2016 pregledu ekonomske svobode.

Slovenska zakonodaja na področju obveznega pokojninskega/invalidskega in zdravstvenega zavarovanja posameznikom ne omogoča zavarovanja pri zasebnih zavarovalnicah, temveč zgolj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (za zdravstveno zavarovanje) oziroma Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za pokojninsko/invalidsko zavarovanje). Posledično predstavljajo  prispevki, ki so jih delavci in delodajalci zavezani plačevati v skladu z določili Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), pomembno dodatno obremenitev (obdavčitev) plač, glede katere posamezniki nimajo izbire, in sicer niti glede odločitve za vključitev v navedena obvezna zavarovanja, niti glede izbire ponudnikov teh zavarovanj. Poleg navedenega ima odsotnost konkurence na trgu omenjenih zavarovanj za posledico tudi slabšo kakovost, zanesljivost in ažurnost storitev, ki so s takšnimi zavarovanji krita. Kot edina ponudnika zavarovanj na izvajalce navedenih storitev obstoječa (para)državna zavoda namreč nista primorana izvajati tolikšnega pritiska kot bi ga bile primorane izvajati (zasebne) zavarovalnice, ki bi na trgu preko ponujanja čim bolj kakovostnih, zanesljivih in ažurnih storitev, ki so krite z njihovimi zavarovanji, tekmovale za pridobitev čim večjega števila zavarovancev.

V zvezi z navedeno problematiko se ponujata  kratkoročna in dolgoročna rešitev. Dolgoročno rešitev predstavlja popolna ukinitev obveznega zdravstvenega in pokojninskega oz. invalidskega zavarovanja. Ker predstavlja navedena (dolgoročna) rešitev, ki bi sicer v največji možni meri maksimizirala svobodno odločanje posameznikov in kakovost storitev kritih z omenjenimi zavarovanji, precej zahteven in dolgotrajen zakonodajni projekt, predlagam, da se najprej (tj. v času priprave vseh ukrepov, ki so potrebni za izvedbo zgoraj omenjene odprave obveznih zavarovanj) spremenijo zgolj dotična določila ZPIZ-2 (9. člen in ostali) in ZZVZZ (13. člen in ostali), in sicer tako, da se kot nosilca navedenih  zavarovanj ne opredelita zgolj Zavod za zdravstveno zavarovanje oziroma Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje temveč vse zavarovalnice, ki so v skladu z določili Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-)1 pridobile ustrezno licenco za opravljanje zavarovalniških storitev. Navedene zavarovalnice bi tako lahko, ob vnaprej določeni minimalni »košarici« storitev, ki jih morajo zagotavljati svojim zavarovancem, same odločale o višini prispevkov, ki so jih za storitve obveznega zdravstvenega oziroma pokojninskega/invalidskega zavarovanja dolžni plačevati njihovi zavarovanci, ter tudi o dodatnih storitvah, ki so krite s takšnimi zavarovanji, kar bi nedvomno pripomoglo tudi k izboljšanju kakovosti, zanesljivosti in ažurnosti navedenih storitev. Glede na to, da so zavarovalnice v skladu z določili ZZavar-1 podvržene podobnemu regulatornemu okviru kot banke, so s strani kritikov takšne ureditve najbolj pogosto omenjena tveganja, povezana z (ne)možnostjo zavarovalnic za poplačilo njihovih obveznosti iz sklenjenih zavarovanj, neznatna. Navedeno velja še toliko bolj, če ta tveganja primerjamo z že navedenimi pozitivnimi učinki, ki bi jih povzročila konkurenca na trgu zavarovalniških storitev (kot npr. izboljšanje kvalitete zdravstvenih storitev, znižanje višine prispevkov, ipd.).

Pristojni organi in časovnica:

Za obe predlagani rešitvi, tj. tako za odpravo obveznega zdravstvenega oziroma pokojninskega/invalidskega zavarovanja kot tudi za spremembo zgoraj navedenih določil ZZVZZ in ZPIZ-2 je pristojen državni zbor Republike Slovenije, ki lahko zakonodajo spreminja po rednem ali skrajšanem zakonodajnem postopku. Kot že omenjeno predstavlja popolna odprava obveznih zavarovanj zapleten zakonodajni projekt, ki bi se predvidoma izvedel v okviru rednega zakonodajnega postopka in bi lahko trajal tudi več let.

Glede na dejstvo, da gre tudi v primeru implementacije kratkoročnega predloga (tj. spremembe zgoraj navedenih določil ZZVZZ in ZPIZ-2) za pomembno spremembo regulatornega okvira pokojninskega/invalidskega oziroma zdravstvenega zavarovanja, ki bi lahko bila tudi politično zelo občutljiva, lahko predvidevamo, da bi bila tudi ta sprememba implementirana v okviru rednega zakonodajnega postopka, pri čemer bi bila takšna rešitev sprejeta hitreje kot prej omenjena odprava obveznega zavarovanja, predvidoma v roku 3 do 9 mesecev.