Ljubljana, Slovenija – Slovenija zaseda 73. mesto med 159 državami in ozemlji na svetovni lestvici ekonomske svobode, ki jo Visio institut objavlja danes v Ekonomska svoboda sveta: LETNO POROČILO 2017. Slovenija je izenačena z Indonezijo, medtem ko jo je Hrvaška prehitela le za eno mesto. Navkljub nespremenjenemu obsegu ekonomske svobode je Slovenija v primerjavi s lanskoletnim poročilom ekonomske svobode napredovala za 3 mesta.

---

Ekonomska svoboda po svetu

Največ ekonomske svobode uživajo prebivalci Hongkonga, ki je prejel 8,97 od 10 možnih točk, sledita mu Singapur (8,81) in Nova Zelandija (8,48). Najbolj ekonomsko svobodna evropska država je Švica na 4. mestu (8.44), medtem ko se je med državami Evropske unije najvišje uvrstila Irska, ki je letos napredovala za kar tri mesta in se zasidrala na zavidljivo 5. mesto (8,19).

Večja svetovna gospodarstva so na letošnji lestvici ekonomske svobode zasedla naslednja mesta: Združeno kraljestvo (6. mesto), Avstralija (9.), Kanada (delitev 11. mesta), ZDA (delitev 10. mesta), Nemčija (23.), Norveška (25.), Južna Koreja (32.), Japonska (39), Francija (52.), Italija (54.), Mehika (76.), Indija (95.), Rusija (100.), Kitajska (112.) in Brazilija (137.).

Zadnjih deset mest na lestvici ekonomske svobode letos zasedajo Iran, Čad, Mjanmar, Sirija, Libija, Argentina, Alžirija, Kongo, Srednjeafriška republika in kot zadnja Venezuela.

---

Nekdanje komunistične države

Četrt stoletja po padcu komunizma je primeren trenutek za razmislek o razlikah v ekonomski svobodi med nekdanjimi komunističnimi državami. Kar pet nekdanjih komunističnih držav – Gruzija, Estonija, Litva, Latvija in Romunija – se uvršča med 20 najbolj ekonomsko svobodnih gospodarstev sveta. Med 50 najsvobodnejših se še uvrščajo: Armenija (29), Albanija (32), Češka (42), Mongolija (45) in Bolgarija (48). Medtem pa nekatere druge nekdanje komunistične države bistveno zaostajajo. Pet nekdanjih komunističnih držav z najmanj ekonomske svobode: BiH, Rusija, Moldavija, Azerbajdžan in Ukrajina.

---

S 73. mestom je Slovenija na repu prve polovice razvrščenih držav

Slovenija je letos prejela oceno 7,0 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode) in se tako med 159 državami in ozemlji uvrstila na 73. mesto. Razčlenitev ocene za Slovenijo po posameznih področjih za leto 2015:

– Obseg (para)države: 4,2 (151. mesto)

– Pravni sistem in lastninske pravice: 6,3 (37. mesto)

– Trdnost valute: 9,8 (4. mesto)

– Svoboda mednarodne trgovine: 7,9 (45. mesto)

– Predpisi (regulativa): 6,8 (93. mesto)

Podrobnejša analiza petega področja predpisov (regulative) razkrije, da je Slovenija bila ocenjena s 7,9 (107. mesto) na pod-področju predpisov kreditnega trga, s 5,7 (100. mestom) na pod-področju predpisov trga dela in s 6,8 (55. mestom) na pod-področju predpisov o poslovanju.

»Ob razbohoteni porabi sektorja država nam v Sloveniji ekonomsko svobodo najbolj kratijo predimenzionirani in nepregledni predpisi. Nujno bi bilo odpraviti odvečne administrativne ovire poslovanja tako za državljane kot za podjetja in nadaljevati z deregulacijo trg dela s ciljem večje prožnosti, zakar bi med drugim mladi brez delovnih izkušenj in manj kvalificirani posamezniki lažje in hitreje prišli do redne zaposlitve. Če bi to nadgradili z znižanjem obdavčitve dela, bi v Sloveniji ne samo zajezili prekarstvo temveč tudi vdihnili nov veter v jadra gospodarstva,” pojasnjuje mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Porčnikova obenem poudarja, da »vlada na področju ekonomske svobode stopica na mestu, saj z lepotnimi popravki v obliki tako imenovanih mini reform in prestrukturiranj javnih politik ni prispevala k povečanju ekonomske svobode. Nepripravljenost oblasti za strukturne reforme in s tem povečanje ekonomske svobode se bo predvidoma nadaljevala v prihajajočem letu, ko se bo oblast pripravljala na državnozborske volitve. Zgolj spekuliramo pa lahko ali bomo po volitvah dobili vlado, ki bo razumela, da je večja ekonomska svoboda nujni pogoj za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, dolgoročno gospodarsko rast ter tako povečanje blaginje in blagostanja Slovenk in Slovencev.«

---

O letnem poročilu Ekonomska svoboda sveta

Visio institut objavlja letno poročilo Ekonomska svoboda sveta v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode, v katero je vključeno več kot 100 neodvisnih organizacij iz celega sveta.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih objavljenih v mednarodnih organizacijah, kot so Svetovni gospodarski forum, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Evropska banka za obnovo in razvoj, Združeni narodi in Svetovna trgovinska organizacija.

Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo Ekonomska svoboda sveta meri z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje v letu 2015.

Letošnje poročilo Ekonomska svoboda sveta razvršča 159 držav in ozemelj, medtem ko na lestvici ni mogoče najti držav kot so Afganistan, Irak, Kuba in Severna Koreja, saj za njih ni bilo mogoče pridobiti dovoljšne število podatkov.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta vključuje 42 kazalnikov združenih na petih področjih: [1] obseg (para)države; [2] pravni sistem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; in [5] predpisi (regulativa).

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.