Ljubljana, Slovenija – Na lestvici, ki jo v poročilu EKONOMSKA SVOBODA SVETA 2015 danes objavlja Visio institut, je Slovenija med 157 državami in ozemlji zasedla 111. mesto, katerega si deli s Kitajsko in Nigerijo. Letošnja uvrstitev Slovenije je za 6 mest slabša od lanskoletne in za kar 50 mest slabša kot leta 2010.

»Slovenija se nahaja na točki, ko lepotni popravki niso zadostni za dolgoročno gospodarsko rast in povečanje blaginje državljanov. Na vladi je, da zagrize v nujno potrebne strukturne reforme tako s krčenjem razbohotene, neučinkovite in netransparentne države kot z odpravo administrativnih ovir poslovanja državljanov in gospodarstvenikov ter znižanjem obdavčitve dela in liberalizacijo trga dela« meni Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Hongkong prvi, Venezuela zadnja

Največ ekonomske svobode uživajo prebivalci Hongkonga, ki je ocenjen s 8.97 od 10 možnih točk, sledijo mu Singapur (8,52), Nova Zelandija (8,19) in Švica (8,16). Najbolj ekonomsko svobodni državi Evropske unije sta Irska, ki zaseda 8. mesto (7,9), in Združeno kraljestvo, ki zaseda 10. mesto (7,87).

Večja svetovna gospodarstva so na lestvici zasedla naslednja mesta: Kanada (9. mesto), ZDA (16.), Finska (19.), Danska (22.), Japonska (26.), Norveška (27.), Nemčija (29.), Italija (68.), Francija (70.), Grčija (85.), Rusija (99.) in Kitajska (111.).

Zadnjih deset mest na lestvici zasedajo Angola, Srednjeafriška republika, Zimbabve, Alžirija, Argentina, Sirija, Čad, Libija, Republika Kongo in kot zadnja Venezuela.

Slovenija po ekonomski svobodi izenačena s Kitajsko in Nigerijo

Slovenija je na lestvici ponovno padla in tokrat deli 111. mesto s Kitajsko in Nigerijo. Slovenija je tako v zadnjih petih letih padla za kar 50 mest.

S 111. mestom je Slovenija najslabše uvrščena država Evropske unije. V Evropi pa se je slabše uvrstila le še Ukrajina, ki zaseda 124. mesto.

Slovenija je letos prejela oceno 6,44 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode). Dekompozicija te ocene prikaže, kako se je Slovenija odrezala po posameznih področjih:

– Obseg (para)države: 4,4 (147. mesto)
– Pravni sistem in lastninske pravice: 6,0 (55. mesto)
– Trdnost valute: 8,4 (77. mesto)
– Svoboda mednarodne trgovine: 7,3 (78. mesto)
– Predpisi (regulativa): 6,1 (141. mesto)

O poročilu Ekonomska svoboda sveta 2015

Poročilo Ekonomska svoboda sveta letno objavlja Visio institut v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode, v katero so vključene neodvisne organizacije iz 90 držav.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi in nato povzamejo mednarodne organizacije, kot so Freedom House, Reporters Without Borders, Svetovna banka, Transparency International, Svetovni ekonomski forum, Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi, Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna trgovinska organizacija.

Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo Ekonomska svoboda sveta meri z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje iz leta 2013.

Letošnje poročilo Ekonomska svoboda sveta razvršča 157 držav, na lestvici pa ni mogoče najti držav, kot sta Severna Koreja in Kuba, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti podatkov.

Poročilo meri stopnjo do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov združenih v pet skupin: [1] obseg (para)države; [2] pravni sistem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; in [5] predpisi (regulativa).

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

»Ekonomska svoboda je med drugim pomembna, ker države, ki so ekonomsko svobodne, bistveno prekašajo nesvobodne po kazalnikih blaginje in blagostanja,« je pojasnila Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Druge ugotovitve poročila Ekonomska svoboda sveta 2015

Porčnikova dodaja, da je “povprečni dohodek najrevnejših 10 odstotkov prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah 50 odstotkov večji od povprečnega dohodka v najmanj ekonomsko svobodnih.”

Download (PDF, 1.28MB)