Podjetništvo je ustvarjanje nove ekonomske aktivnosti, ki pripelje do sprememb na trgu (v novih in obstoječih podjetjih). V trenutni situaciji je podjetništvo v Sloveniji smiselno spodbujati zlasti z odstranjevanjem ovir za podjetništvo. Institucionalno okolje ima na izkoriščanje podjetniških priložnosti močan vpliv. Shane (2003) dejavnike podjetništva razdeli na tri skupine institucionalnega okolja: ekonomsko, politično in družbeno-kulturno okolje. Pri vsakem sklopu navajam, kaj bi bilo v Sloveniji potrebno spremeniti, da bi podjetništvo delovalo bolje.
Ekonomsko okolje:

Davki – znižujejo raven izkoriščanja podjetniških priložnosti: potrebna davčna reforma v smeri razbremenitve dela, zlasti visokoplačanega, kjer bi kratkoročno razbremenitev financirali s širitvijo osnove, poenotenjem prispevnih stopenj za socialno varstvo, z okrepitvijo drugih neizkoriščenih davčnih virov (nepremičninski davek) in dvigom davka na dodano vrednost. Pri tem bi bila rekalibracija davčnega sistema fiskalno nevtralna, rezultat pa bi bila večja izvozna konkurenčnost, manj ekonomskih distorzij in večja zaposlenost. Na srednji rok bi davčno razbremenitev dela morali nadaljevati z načrtnim zmanjševanjem potrošnje sektorja država.

Gospodarska rast in družbeno bogastvo: to je mogoče doseči le s sprejetjem nujnih strukturnih reform. Pokojninska reforma bi morala iti v smeri navideznih računov, ki bi spodbujali odlaganje upokojevanja in bi bili aktuarsko pošteni. Reforma zdravstvenega sistema bi morala prevladujoče s koncesijami zagotavljati privatno ponudbo javno financiranih zdravstvenih storitev, kjer bi bile v sistem vgrajene varovalke za omejevanje javnih izdatkov za zdravstveno varstvo. Reforma trga dela bi morala odpraviti segmentacijo z uvedbo dveh tipov pogodbe (enotna pogodba in pogodba za občasno delo) z enako obdavčitvijo.

Stabilne ekonomske razmere: s fiskalnim pravilom bi bilo potrebno uravnotežiti javne finance, pravilo pa bi moralo vsebovati tudi določilo o zgornji meji javnofinančnih izdatkov. Sanirati bi bilo potrebno bančni sistem s kapitalom privatnih vlagateljev. Država bi se morala umakniti iz večine gospodarskih družb.
Politično okolje:

Svoboda – povečuje raven izkoriščanja podjetniških priložnosti: skoraj vse regulirane poklice je potrebno deregulirati oz. zahteve usposobljenosti prepustiti delodajalcem.

Močna pravna država in lastninske pravice: Tudi zadnji Doing business Svetovne banke ne kaže napredka na področju pravne države, je pa prišlo do sprememb zakonodaje na področju umeščanja v prostor, ki je bil eden izmed 3 največjih ovir podjetništva v Sloveniji. Potrebno bi bilo tudi omogočiti zazidljivost večine parcel znotraj in v okolici večjih slovenskih mest za pospešitev urbanizacije družbe in presekanje z izjemno škodljivo ultrapredimenzionirano regionalizacijo. Sprostitev zazidljivosti zemljišč bi znižala cene poslovnih in industrijskih zemljišč in objektov. Pospešiti kreativno destrukcijo s spremembo nesolvenčne zakonodaje, ki bi pohitrila postopke in preprečila zlorabe in izčrpavanja podjetij na račun upnikov.

Decentralizacija moči: sindikati na ravni podjetij in ne panoge, sprememba referendumske zakonodaje.
Družbeno-kulturno okolje:

Družbena zaželenost podjetništva: V medijih bi morali več pozitivnih prispevkov nameniti uspešnim podjetnikom in inovativnosti. Po raziskavah Eurobarometra smo v vrhu med državami po negativnem odnosu do podjetnikov.

Prisotnost vzornikov (podjetnikov): GZS, OZS, Združenje Manager, Združenje delodajalcev bi moralo aktivneje skrbeti za promocijo podjetništva v javnosti.

Nekateri kulturni vzorci: študij mora v očeh ljudi postati ne samoumevna pravica slehernika, pač pa privatna naložba s privatnimi donosi. Z reformo visokega šolstva je na primer z vavčerji potrebno preprečiti javno financiranje študija nad 4 leti, saj mladi v najproduktivnejši in z najmanj obveznostmi obremenjeni starosti zapravljajo čas za polovičarski študij in polovičarsko delo, namesto, da bi se osamosvojili od staršev in začeli s podjetništvom ali delom pri delodajalcu.