Stojan: “Skrbeti mora tiste, ki imajo denar na Cipru” Posted by Visio institut in Gospodarstvo, V medijih 10 Feb 2012 Avtor: Vid Libnik, Planet Siol.net Foto: Bor Slana Je propad evra realna možnost? Od začetka gospodarske in finančne krize v Evropski uniji se v javnosti pojavljajo številne špekulacije o izstopu kakšne članice iz evroobmočja ali celo o propadu evra. Zanimalo nas je, kako bi v praksi potekala menjava valut, kaj bi se zgodilo s krediti v evrih, ali je propad evra sploh realna možnost in kakšna bo usoda Grčije. “Nihče na svetu ne more do potankosti napovedati, kaj se bo dogajalo. Gre za ugibanja, ki temeljijo na zdravi pameti in izkušnjah drugih držav,” je takoj na začetku intervjuja poudaril dr. Jure Stojan, novinar Večera, ki je na Oxfordu doktoriral iz ekonomske zgodovine. Kako bi praktično potekal izstop države iz evroobmočja? Zgodilo bi se v strogi tajnosti in dobesedno čez noč, najverjetneje med koncem tedna, ko so borze zaprte. Parlament države, ki bi izstopila, bi čez noč sprejel kopico ukrepov. Vse premoženje, ki je na bankah, bi se s takojšnjim učinkom spremenilo v novo valuto. Ker ne bi bilo zaupanja v novo valuto, bi ljudje poskušali rešiti še zadnje, kar imajo. Denar bi poskušali nakazati v tujino, kar se na primer v Grčiji že dogaja. Skoraj zagotovo lahko rečemo, da bi oblasti zaprle meje za prenos kapitala, morda tudi za prenos ljudi. To bi bil nujen ukrep, če želijo vsaj malenkost ublažiti ta šok. V vsakem primeru bi bil to travmatičen dogodek. Vrednost tečaja nove valute bi drastično padla? Odvisno od države, ki bi izstopila. Če govorimo o Grčiji, ki je najverjetnejša kandidatka za izstop, bi po ocenah švicarske banke UBS nova valuta izgubila polovico vrednosti. Seveda bi padel tudi tečaj evra, ampak ta padec bi bil bistveno manjši v primerjavi s padcem nove valute. Vsaka članica, ki bi ostala znotraj evra, bi v prvem letu izgubila okoli 20 odstotkov BDP. Stroški v državi, ki bi izstopila, pa bi bili bistveno večji, okoli 50 odstotkov BDP. Pričakujemo lahko, da bi se v tej državi zlomil bančni sistem. Evri na banki bi se avtomatično pretvorili v novo valuto, kaj pa denar v nogavici? Vrednost teh evrov bi se ohranila in ljudje bi po vsej verjetnosti želeli ta denar spraviti v tujino. Na primeru latinskoameriških držav, ki so imele v sedemdesetih letih svoje valute vezane na ameriški dolar, se je izkazalo, da so ljudje v svojih transakcijah še vedno uporabljali dolar. To bi se dogajalo tudi v državi, ki bi izstopila iz evra. Ljudje ne bi zaupali v svojo nizko valuto, na tržnici bi sprejemali evre, hkrati pa bi bili tisti srečneži, ki v tej visoki brezposelnosti še imajo službo, plačani v novi valuti. Naenkrat bi se bistveno povečala socialna stiska. Izstop Grčije bi verjetno povzročil verižno reakcijo v drugih državah evroobmočja. Varčevalci bi želeli dvigniti denar in tako ohraniti vrednost evrov, s tem pa bi uničili banke v svojih državah. Prav to je tisto, kar najbolj skrbi. Dodal bi, da se ne bi prestrašili samo varčevalci, pač pa tudi druge banke. Zato bi banke v državah, ki bi izstopile iz evra, ostale brez glavnih virov financiranja. To je začarani krog, ki jasno pokaže, kako pomembno je zaupanje v denar in delovanje neke države, pa tudi v njene banke. ECB bi verjetno storila vse, da bi ustavila paniko, verjetno bi še dodatno sprostila merila, po katerih posoja denar poslovnim bankam. Politiki pa bi odobrili dodatno pomoč drugim ranljivimi državam, predvsem Portugalski. Kaj bi se zgodilo s krediti državljanov, ki so zdaj v evrih? Odvisno, pod katerim zakonom so bili dogovorjeni. Če so bili dogovorjeni pod zakonom države, ki izstopa, bi se pretvorili v novo valuto. Kaj bi se zgodilo s krediti Slovencev, če bi izstopila Slovenija? Če bi Slovenija izstopila iz evra, kar je zelo malo verjetno oziroma skorajda nemogoče, bi se slovenski krediti, ki so bili v slovenskih bankah dani slovenskim državljanom, avtomatično čez noč pretvorili v novo valuto. V mednarodni skupnosti namreč velja Lex Monetae, zakon denarja, ki pravi, da ima vsaka država suvereno pravico povedati, katera valuta se uporablja na njenem ozemlju. To je eden od bistvenih temeljev državnosti. Težava bi se pojavila v primerih, ko imajo Slovenci najete kredite v tujih bankah, recimo v Avstriji. Plače bi se spremenile v nove tolarje, posojilo pa bi ostalo v evrih, ki bi bili bistveno več vredni od nove valute, kar pomeni, da bi se stiska zelo povečala. Kako realen je potem glede na nepredvidljive posledice, ki bi sledile, izstop Grčije iz evroobmočja? Če bi me to vprašali lani, bi odgovoril, da bo Grčija obdržala evro. Ves čas je veljalo, da bi bili finančni stroški “oditi” bistveno večji od političnih stroškov “ostati”. Zdaj pa se to razmerje spreminja. Grški državljani plačujejo visoko ceno, da ostajajo z evrom. Ob tem program varčevanja, ki je vezan na tako hude varčevalne ukrepe, ne deluje in znižuje gospodarsko rast. Grčija bo že peto leto v recesiji. To je najhujša recesija, ki jo je v živečem spominu izkusila kakšna razvita država. Grki ne zaupajo v svojo državo in politično elito, protesti in nemiri so vedno pogostejši. Kmalu bo veliko lažje reči: “Svoje davke bomo porabili za naše pokojnine, ne pa za obresti tujcem in za reforme, ki nam jih narekujejo drugi.” Stroški izstopa bi bili sicer gromozanski. Guverner Evropske centralne banke Mario Draghi opozarja, da bi bilo to tako zelo drago, da se preprosto ne sme zgoditi. Številni pravniki opozarjajo, da bi izstop iz evroobmočja pomenil tudi izstop iz EU. Kakšne bi bile posledice grškega izstopa iz evroobmočja za Slovenijo? Na eni strani je Grčija majhno gospodarstvo, s katerim nimamo kaj dosti trgovinske menjave, kar pomeni, da nas izguba grškega trga ne sme preveč skrbeti. Izstop bi zato občutili posredno. Vrednost naše valute, evra, bi nekoliko padla. Čutili bi posledice, ki bi jih grški izstop pomenil za svetovni bančni sistem. Ne vemo, kako travmatično bi to bilo. Resnici na ljubo, vsi samo ugibamo. To se še ni zgodilo. Grški bankrot, ki smo mu pravzaprav zdaj priča, je že sam po sebi zelo prelomen dogodek, ker gre za prvi bankrot razvitega zahodnega gospodarstva od sedemdesetih let. Bankrot Grčije je torej neizogiben? Po ocenah ekonomistov je popolni bankrot Grčije vedno bolj verjeten oziroma samo še vprašanje časa. Bonitetna agencija Standard & Poor’s je že pred dnevi razglasila, da je Grčija v delnem bankrotu. Država mora 20. marca upnikom vrniti za 14,5 milijarde evrov starih posojil. Zdaj kaže, da bo novo posojilo ravno še prišlo v zadnjem hipu, tako da nenadzorovanega bankrota vsaj še ta mesec ne bo. Reševalni ukrepi so kupili nekaj časa, ne pa tudi prinesli rešitve. Tudi po delnem odpisu dolgov bo grški javni dolg previsok, da bi ga lahko država kadarkoli odplačala. Bankrot lahko grške politike privede do tega, da bodo izstopili iz evra, ni pa nujno. Nekateri finančniki pravijo, da je verjetnost ena proti tri, sam bankrot pa je skoraj gotov. Si lahko EU privošči bankrot Grčije? Če bi Grčija bankrotirala leta 2008 ali 2009, bi bil to bistveno hujši šok za finančni sistem, kot je bil propad investicijske banke Lehman Brothers. Od takrat do danes so evropski politiki na tiho uspeli okrepiti banke v svojih državah. Evropske banke, predvsem nemške in francoske, so tako uspele bistveno zmanjšati svojo izpostavljenost do Grčije. Grške obveznice so večinoma prodale ameriškim špekulantom. Pomagala je tudi ECB, saj je bankam začela posojati denar po izjemno nizki, enoodstotni obrestni meri, in to za sorazmerno dolgi rok treh let. Zato bi bankrot Grčije finančni trgi danes bistveno lažje prenesli, kot bi ga leta 2010, ko se je varčevanje začelo. Lahko zaradi morebitnega izstopa Grčije iz evroobmočja propade sam evro? Evro kot tak lahko preživi odhod ene, mogoče celo dveh držav, ki sta bolj kot ne periferni. Kaj več pa verjetno ne bi preživel. Tudi če bi evro razpadel, bi se verjetno oblikovala neka nova monetarna unija. Dejstvo pa je, da je evro nastal z nekim razlogom. Če že imamo skupni trg, je dobro, da znotraj ni dodatnih stroškov z menjalnimi tečaji. To je bil eden od ključnih razlogov za uvedbo evra. Vprašanje je, ali si evropsko gospodarstvo v času recesije želi še dodatne stroške, povezane z menjavami. Se moramo Slovenci bati za svoje prihranke? Mislim, da ne. Bati se moramo toliko kot varčevalci kjerkoli drugje. Bolj mora skrbeti tiste Slovence, ki poslujejo s Ciprom in imajo prihranke na Cipru, ker so ciprske banke zelo izpostavljene do Grčije. Po nekaterih ocenah bo grški bankrot tako zelo poslabšal razmere na Cipru, da utegne po poti bankrota kmalu slediti tudi Ciper. Intervju je prvotno bil objavljen na Planet Siol.net dne 7.3.2012. no comments
