Podjetniška klima v Sloveniji

Avtor: mag. Aljoša Huber, direktor, Svetloba d.o.o.Prvotno razmišljanje, kateri del podjetniške klime v Sloveniji osvetliti, me je vodilo v smeri konkretnega izziva, ki ga ima podjetje Svetloba. Dialog z bankami pri uveljavljanju pristopa ‘plačuj s prihranki’ ali ‘pay as you go’. Priznamo, pričakovali bi hitrejšo dinamiko in večje zanimanje bank, da model uveljavljamo skupaj.

Zastavi se vprašanje: je ta izziv povezan s podjetniško klimo? Je eden (naj)pomembnejših, ki lahko vpliva na spremembo? Odgovor: da in ne – odvisno od zornega kota. Odgovor je pozitiven – za naše podjetje, …’atoma v molekulah in spojini podjetniške klime’. In bržkone negativen – ker je vendarle omejen na določeno vrsto poslovnega modela – za gospodarstvo in družbo kot celoto.

Toda – ali res ni pomemben? Izziv enega podjetja lahko vzamemo kot simptom (ali metodo indukcije). Signal, na kaj morda velja biti pozoren. Recimo temu izzivu odnos finančnih posrednikov, v našem primeru bank, do funkcije prenosa prihrankov od tistih, ki imajo presežne, k tistim, ki imajo priložnosti investiranja in zaslužka. Konkretneje: odnos do ustvarjalnosti in motivacije raziskovanja in oblikovanja novih poslovnih modelov. Druga plat iste kolajne: po podatkih, ki jih slišimo v Združenju Manager, po donosnosti poslovnih modelov slovenska podjetja v povprečju pošteno zaostajamo za mednarodno konkurenco.

Ob odpiranju vprašanja motivacije za ustvarjanja novega in razvoj v kontekstu bank seveda ne prezremo – ne moremo, ne smemo – dejstva, da se pogovarjamo o Sloveniji, o letu 2012. A prišlo bo tudi leto 2013, 2015 in 2020. Združenje Manager je v letu 2011 z Zavezo za uspešno prihodnost Slovenije spodbudilo, da si navkljub zahtevnim okoliščinah zastavimo ambiciozen gospodarski in družbeni cilj: prebiti se med 15 najuspešnejših držav Evrope do leta 2020, med države z najvišjo stopnjo blaginje.

Se zdi (ne)mogoče?

Vračam se nazaj na odnos, ki se mora spremeniti prvi, da se spremeni obnašanje, kultura ali klima. Torej: podjetniki smo željni odprtega odnosa finančne in drugih javnosti do novih poslovnih modelov. Moramo si – vsi skupaj, vsak med nami – upati preizkušati, uvajati novo, zato, da se učimo, napredujemo. Prepoznali boste – govorim o odnosu inovativnosti oziroma kulturi inovativnosti. Vse potrebno vemo o njej, na razumski ravni nam je vse bolja ali manj jasno. Le vrzel med dejanji in besedami je še (pre)velika. Več dejanj, več upati si, v lastnih dejanjih, podpori tistim, ki si upajo.

Vsak dan znova nas se vsak med nami vpraša: kaj sem danes naredil, da sem podrl idejo nekoga. Ali kot je že leta 2004 zapisal uvodnik Gospodarskega vestnika: ambiciozen je cilj ‘ena inovacija na Slovenca’.

Še en vidik velja izpostaviti: medije.

V primeru našega podjetja je zanimivo, da so inovacijo REFLECTA, na podlagi katere se širimo – ne le v Sloveniji, temveč tudi mednarodno, prepoznale ne le podporne institucije, kot so tehnološki parki in gospodarska zbornica. Velik pomen za širjenje inteligentne industrijske razsvetljave in letnega ustvarjanja prihrankov so imeli mediji. V letu 2001 je imelo naše podjetje v povprečju štiri objave mesečno ali eno tedensko.

Del zgodbe sprememb zato povezujem z mediji. V našem primeru gre za pozitivno izkušnjo: zavedamo se vrednosti in pomena vsakega posameznega prispevka,ki je objavljen in pomaga razširjati zanimanje za nove, učinkovite poslovne modele.

Zagotovo morajo v medijih še naprej še več prostora dobivati podjetniške zgodbe in sporočila, ki ne le prispevajo k doseganju višje dodane vrednosti, temveč – še posebej med mlajšimi – utrjujejo pogum in zaupanje: »Splača se poskusiti. To šteje. Podjetnost je vrednota.«

Ko (dnevno) beremo ali poslušamo ‘V javni upravi bodo rezi –vaši znanci bodo izgubili delovna mesta.’, naj bo zraven vest: podjetje iz Logatca raste in bo zaposlovalo.

To bo prispevalo k bolj uravnoteženemu pogledu in ustvarjanju pozitivne podjetniške klime