Napovedana uvedba bencinskega centa bo imela izrazito negativne posledice na ekonomijo, trdi bivši minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. “Dajatev bi prizadela tako gospodarstvo kot gospodinjstva, ki bi se jim zmanjšal razpoložljiv dohodek in kupna moč, posledično bi upadla potrošnja, ta pa je že sedaj eden izmed dejavnikov zaviranja okrevanja gospodarstva,” morebitno uvedbo bencinskega centa komentira Lahovnik.

Bivši minister trdi, da bo država na tak način zbrala enako ali manj denarja, kot ga zbere sedaj, saj bodo avtoprevozniki (domači in tuji), gorivo raje točili v tujini, obremenitev pa bodo na svoja ramena prevzela gospodinjstva in tiste družbe, ki se podražitvi cen goriv ne bodo mogle izogniti.

Namesto bencinskega centa raje bencinski turizem
Bivši minister je prepričan, da se vlada ne bi smela zgledovati po t. i. bencinskem tolarju, temveč po t. i. bencinskem turizmu. Bistvo takšnega ukrepa bi bila relativna pocenitev (glede na sosednje države) cen goriva na račun zmanjšanja bremena trošarin. Na tak način bi vplivali na avtoprevoznike iz sosednjih držav, da bi gorivo točili pri nas, hkrati pa bi dali priložnosti celi vrsti gospodarskih dejavnosti (gostinskih, dejavnosti za nego telesa), ki bi se razvile ob povečanem prometu.

“Namesto da bi poskušali z nižjimi dajatvami povečati ekonomsko aktivnost in v masi dobiti višje prihodke, imamo logiko, da se zvišujejo obstoječe dajatve ali pa uvajajo nove, s čimer se na koncu doseže negativne ekonomske učinke,” je prepričan Lahovnik, ki dodaja: “Imamo ta paradoks – v času zgodovinsko najnižjih cen nafte se v Sloveniji na ceni goriva to ne pozna kaj dosti.”

Bencinski cent bo podražil tudi cene proizvodov
Da bo imel bencinski cent negativne posledice na gospodarstvo, je prepričana tudi predsednica Visio Inštituta in soavtorica svetovnega indeksa človekove svobode Tanja Porčnik. Ob morebitni uvedbi bencinskega centa se ji porajata predvsem dve misli.

“Prvič, že danes različne dajatve, ki jih plačujemo državi, znašajo okoli 70 odstotkov cene goriva. Drugič, predlog uvedbe bencinskega centa ne bi naletel na tako široko in glasno neodobravanje, če bi bila naša država vitka in zaupanja vredna. A v Sloveniji se je na ramenih davkoplačevalcev država razbohotila in s svojo nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja izgubila njihovo zaupanje.”

Nad morebitno izvedbo bencinskega centa se je na Twitterju obregnil tudi nekdanji poslanec DL Marko Pavlišič.

Država v ta namen že sedaj zbere 160 milijonov
Ministrstvo za infrastrukturo v okviru strategije razvoja prometa pripravlja operativni načrt, katerega del je tudi bencinski cent – nova dajatev, s katero naj bi se financirali številni infrastrukturni projekti, predvsem na področju cestne in železniške infrastrukture. Slovenski vozniki in voznice sicer že sedaj plačujejo za vzdrževanje prometne infrastrukture – država namreč z dajatvijo, ki se jo plača ob registraciji vozila, zbere 160 milijonov letno.

Bencinski cent je dajatev, ki davkoplačevalce “kaznuje” sorazmerno s prevoženimi kilometri/potrošnjo goriva, posredno pa kaznuje celotno gospodarstvo. Dajatev naj bi uvajali postopno. V letu 2016 bi ceni litra bencina prišteli 3 cente, leta 2017 bi prišteli 6 centov, leta 2018 pa 9 centov.

Bencinsk cent do poletja
Na infrastrukturnem ministrstvu so prepričani, da druge poti, če se ne želimo zadovoljiti z vzdrževanjem postopno propadajočih cest, ni. Po besedah ministra Petra Gašperiča bi se denar zbiral v skupnem žaklju, iz tega žaklja pa bi se financirali projekti, začrtani v nacionalnem programu, ki ga bodo pripravili na podlagi strategije razvoja prometa. Nacionalni program naj bi vlada sprejela februarja, nato pa bo ta romal v Državni zbor. Pričakujejo, da bi lahko bencinski cent (ki se očitno zgleduje po bencinskem tolarju, s katerim smo v preteklosti financirali avtoceste) uvedli do poletja.

Vir: Lahovnik: Bencinski cent je napad na denarnice davkoplačevalcev, NOVA24TV, 8.1.2016.