Evropski paternalizem v ekspanziji. Slovenija po paternalizmu na 11. mestu v Evropski uniji.

Posted by in Sporočila za javnost 10 May 2017

Letošnji Indeks paternalizma (ang. Nanny State Index), ki ga letno objavlja EPICENTER iz Belgije v sodelovanju s slovenskim Visio institutom, razkriva, da države Evropske unije vedno bolj regulirajo življenski stil državljanov na področju pijače, prehrane, alkohola in cigaret. Kar 22 od 28 držav Evropske unije se je na 32 indikatorjih letošnjega indeksa odrezale slabše kot leto poprej, kar odraža razmah paternalizma v njih.

Medtem ko so Češka republika, Nemčija, Slovaška, Luksemburg in Nizozemska najbolj liberalne države EU na področju življenjskega stila državljanov, so Finska, Velika Britanija, Irska, Madžarska in Švedska najbolj paternalistične.

Slovenija se na letošnjem indeksu uvršča na 11. mesto med 28 EU državami, kar je pet mest višje kot lansko leto, kar pomeni, da je Slovenija v skupini držav, ki so postale bolj paternalistične s tem, da v večji meri omejujejo in obdavčujejo življenjski stil državljanov ko gre za njihovo uživanje pijače, prehrane, alkohola in cigaret. Slovenija se je po posameznih kategorijah Indeksa paternalizma odrezala sledeče:
alkohol: 10. mesto med 28 državami EU, kar je eno mesto višje kot leta 2016.
hrana in sladke pijače: 12. mesto med 28 državami EU, kar je dve mesti nižje kot leta 2016
e-cigarete: 15. mesto med 28 državami EU, kar je trinajst mest višje kot leta 2016
tobačni izdelki: 17. mesto med 28. državami EU, kar je tri mesta nižje kot leta 2016

Do ekspanzije paternalizma v letu 2016 je med drugim prišlo tako zaradi v Bruslju sprejete direktive EU o tobačnih izdelkih kot povečane želje nacionalnih regulatorjev, da omejujejo življenjski stil prebivalstva s ciljem izboljšanja njihovega zdravja. Prvi primer takega postopanja nacionalnih regulatorjev je obdavčitev sladkih pijač, kjer se je z uvedbo davka na sladke pijače Belgija pridružila Madžarski, Finski in Franciji, medtem ko ga Irska in Velika Britanija nameravata uvesti prihodnje leto. Če se Slovenija ne bi odrekla omenjenemu davku, bi zasedala še višje mesto na Indeksu paternalizma. Drugi primer je prepoved brezplačnega ponovnega polnjenja gaziranih pijač, ki ga je uvedla Francija z letom 2017.  Tretji primer je uvedba davka na vino in kavo, ki ga je uvedla Grčija.

“Medtem ko javne politike, ki regulirajo življenjski stil prebivalstva, pogosto ne dosežejo zastavljenega cilja izboljšanja njihovega zdravja, nedvomno povzročajo številne težave in stroške tako za državo kot za državljane,” pojasnjuje mag. Tanja Porčnik iz Visio instituta. “Nerazumna regulativa namreč na strani države ustvarja nepotrebno birokracijo in proračunske izdatke za policijo, finančne in druge državne organe. Obenem se ta regulativa na strani državljanov odraža v dražjih produktih, kar najbolj občutijo tisti z najnižjimi dohodki, saj je obdavčitev življenjskega stila regresivna,” dodaja mag. Tanja Porčnik iz Visio instituta.

Analiza podatkov Indeksa paternalizma razkrije, da ni korelacije med paternalistično regulativo in pričakovano življenjsko dobo. Tako na primer države z obsežnimi predpisi porabe alkohola ne beležijo nižje porabe čistega alkohola na prebivalca, kot tudi države z obsežnimi predpisi porabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov niso priča nižji stopnji kajenja. Christopher Snowdon iz londonskega Inštituta za ekonomske zadeve in urednik Indeksa paternalizma opozarja: “Indeks paternalizma razkriva, da med EU državami obstajajo velike razlike v obsegu paternalizma, katerega narekujejo predvsem politiki in birokrati. V kar nekaj EU državah politiki in birokrati namreč menijo, da je nacionalni ponos, če se na državljane gleda z viška oziroma iz pozicije starša. Državam z obsežnim paternalizmom svetujem, da prekinejo s temi praksami in se raje zgledujejo po državah, ki so na dnu Indeksa paternalizma, saj so svobodo državljanov postavili na prvo mesto.”

Več o Indeksu paternalizma 2017 (ang. Nanny State Index 2017) lahko preberete na http://visio-institut.org/indeks-paternalizma-2017.

KONTAKT:

mag. Tanja Porčnik, Visio institut, tanja.porcnik@visio-institut.org

Christopher Snowdon, Institute od Economic Affairs, csnowdon@iea.org.uk

Post a comment