Ljubljana, Slovenija  – Na svetovni lestvici, ki jo Visio institut danes objavlja v EKONOMSKA SVOBODA SVETA: LETNO POROČILO 2016, Slovenija med 159 državami in ozemlji zaseda 97. mesto, katerega si deli s Surinamom, južnoameriško državo z bruto domačim proizvodom na prebivalca več kot dvakrat nižjim od slovenskega. Po šestih letih padanja na lestvici je Slovenije letos napredovala za 14 mest, vendar še zmeraj zaostaja za svojim vrhom, ki ga je dosegla leta 2010, ko je to letno poročilo Ekonomske svobode sveta analiziralo podatke iz leta 2008.

Ekonomska svoboda po svetu
Največ ekonomske svobode uživajo prebivalci Hongkonga, ki je prejel 9,03 od 10 možnih točk, sledijo mu Singapur (8,71), Nova Zelandija (8,35) in Švica (8,25). Najbolj ekonomsko svobodna evropska država je Švica na 4. mestu (8.25), medtem ko se je med državami Evropske unije najbolje uvrstila Irska z 8. mestom (7,98).

Večja svetovna gospodarstva po svetu so na letošnji lestvici ekonomske svobode zasedla naslednja mesta: Kanada (5. mesto), Avstralija (delitev 10. mesta), Združeno kraljestvo (delitev 10. mesta), ZDA (16.), Nizozemska (25.), Nemčija (30.), Norveška (32.), Japonska (40.), Južna Koreja (42.), Italija (69.), Francija (57.), Rusija (102.) in Kitajska (113.).

Zadnjih deset mest na lestvici ekonomske svobode tokrat zasedajo Iran, Alžirija, Čad, Gvineja, Angola, Srednjeafriška republika, Argentina, Kongo, Libija in kot zadnja Venezuela.

Z 97. mestom je Slovenija najslabše uvrščena država Evropske unije
Slovenija je letos prejela oceno 6,73 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode) in se tako med 159 državami in ozemlji uvrstila na 97. mesto. Razčlenitev ocene za Slovenijo po posameznih področjih za leto 2014:

– Obseg (para)države: 4,41 (147. mesto)
– Pravni sistem in lastninske pravice: 6,27 (49. mesto)
– Trdnost valute: 8,52 (85. mesto)
– Svoboda mednarodne trgovine: 7,93  (41. mesto)
– Predpisi (regulativa): 6,51 (123. mesto)

Podrobnejša analiza poročila razkrije, da je Slovenija najvišje mesto na lestvici ekonomske svobode zasedla leta 2010, ko so za izdelavo indeksa ekonomske svobode bili uporabljeni podatki iz leta 2008. Od menjave vlade konec leta 2008 je Slovenija padala na lestvici nadaljnjih šest let. Leta 2014, kar predstavlja danes izdano poročilo Ekonomske svobode sveta, je za Slovenijo prišlo do spremembe trenda. »V letu 2014 smo na področju ekonomske svobode v Sloveniji po letih nazadovanja naposled zaznali premike na bolje, razlogi so tako v krčenju pretiranih predpisov na področju mednarodne trgovine in povečanju obsega bančnih posojil zasebnemu sektorju kot tudi v zmanjšanemu nasprotovanju pritoka tujega kapitala in naposled tudi zaradi manjše javne porabe, ki je v veliki meri bila posledica sprejetja Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF),« pojasnjuje mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Porčnikova obenem poudarja, da »se z minimalnim napredkom leta 2014 ne smemo zadovoljiti in moramo od vlade zahtevati, da nadaljuje v smeri povečevanja ekonomske svobode. Predvsem zato, ker je večja ekonomska svoboda nujni pogoj za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, dolgoročno gospodarsko rast ter predvsem za povečanje blaginje in blagostanja Slovenk in Slovencev.«

»Dejstvo je, da je Slovenija v obdobju 2008 in 2013 padla tako nizko, da lepotni popravki v obliki tako imenovanih mini reform ali prestrukturiranj javnih politik niso zadostni. Zato je nujno izvesti strukturne reform, čeprav so politično nepriljubljene, ki se bodo v prvi vrsti spopadle z neučinkovito in razbohoteno porabo sektorja država. Obenem je nujno nadaljevati z odpravljanjem administrativnih ovir poslovanja tako za državljane kot za podjetja in znižati obdavčitev dela ter nadaljevati deregulacijo trg dela z namenom ga narediti bolj prožnega, kar bo bistveno prispevalo k temu, da manj kvalificirani posamezniki in mladi brez delovnih izkušenj lažje in hitreje pridejo do redne zaposlitve,« je podala mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Ekonomsko svobodnejše države prekašajo manj svobodne v blaginji
Leta 2014 so države zgornjega kvartila ekonomske svobode imele povprečni BDP na prebivalca 41.228 ameriških dolarjev, v primerjavi s 5.471 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD).

Leta 2014 je bil povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode 11.283 ameriških dolarjev, v primerjavi s 1.080 ameriških dolarjev v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode (PKM konstantni 2011 USD). Obenem je povprečni dohodek najrevnejših 10 % prebivalstva v najbolj ekonomsko svobodnih državah približno dvakrat večji od povprečnega dohodka v ekonomsko najmanj svobodnih državah.

Pričakovana življenjska doba je leta 2014 v državah zgornjega kvartila ekonomske svobode bila 80,4 let, medtem ko je v državah spodnjega kvartila ekonomske svobode ‎bila le 64,0 let.

Politične in državljanske svoboščine so v ekonomsko svobodnih državah bistveno bolj prisotne kot v ekonomsko nesvobodnih državah.

O letnem poročilu Ekonomska svoboda sveta
Letno poročilo Ekonomska svoboda sveta objavlja Visio institut v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode, v katero so vključene neodvisne organizacije iz 100 držav.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi in nato povzamejo mednarodne organizacije, kot so Freedom House, Reporterji brez meja, Svetovna banka, Transparency International, Svetovni gospodarski forum, Mednarodni denarni sklad, Združeni narodi, Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna trgovinska organizacija.

Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo Ekonomska svoboda sveta meri z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje v letu 2014.

Letošnje poročilo Ekonomska svoboda sveta razvršča 159 držav in ozemelj, medtem ko na lestvici ni mogoče najti držav kot sta Severna Koreja in Kuba, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti dovoljšno število podatkov.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo, do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. Tako poročilo ocenjuje svobodno izbiro posameznika pri ekonomskih odločitvah in ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo Ekonomska svoboda sveta  vključuje 42 kazalnikov združenih na petih področjih: [1] obseg (para)države; [2] pravni sistem in varovanje lastninskih pravic; [3] trdnost valute; [4] svoboda mednarodne trgovine; in [5] predpisi (regulativa).

Lestvico ekonomske svobode se letno pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Download (PDF, 1.23MB)