Na vrhu Hongkong, na repu Venezuela
Na svetu imajo največ ekonomske svobode prebivalci Hongkonga, ki je bil ocenjen z 8.98 od 10 možnih točk. Sledijo prebivalci Singapurja (8.54), Nove Zelandije (8.25), Švice (8.29) in Mauritiusa (8.09). Med državami Evropske unije imajo največ ekonomske svobode Finci (10. mesto z oceno 7.84), Britanci (12. mesto z oceno 7.81) in Irci (14. mesto z oceno 7.80).

Večja svetovna gospodarstva so na lestvici zasedla naslednja mesta: Kanada (7. mesto), Avstralija (8. mesto), Velika Britanija in Združene države Amerike (12. mesto), Japonska (23. mesto), Nemčija (28. mesto), Južna Koreja (33. mesto), Francija (59. mesto), Turčija (72. mesto), Italija (79. mesto), Rusija (98. mesto), Brazilija (104. mesto), Indija (110. mesto) in Kitajska (115. mesto).

Na repu svetovne lestvice se nahajajo Venezuela (z oceno 3.89), Republika Kongo (z oceno 4.58), Zimbabve (z oceno 4.92) in Argentina (z oceno 4.92). Pomemben je podatek, da represivnih držav, kot so Belorusija, Kuba in Severna Koreja, ni na lestvici zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov.

Združene države Amerike, ki so včasih veljale za zibelko ekonomske svobode, so zaradi vedno šibkejše pravne države, povečanega obsega regulative in vojne proti terorizmu, v letošnjem poročilu pristale na 12. mestu, ki si ga delijo z Veliko Britanijo

Povprečna ocena ekonomske svobode za vseh 152 držav vključenih v poročilo, se je v letu dni zmanjšala iz 6.87 na 6.84.

Slovenija, neliberalna račka Evropske unije
Slovenija je z oceno 6.57 in deljenjem 105. mesta s Siera Leone najmanj ekonomsko svobodna država Evropske unije. Druga najslabše uvrščena država Evropske unije je Grčija, ki zaseda 84. mesto, medtem ko so se preostale države Evropske unije uvrstile med 10. mestom, ki ga zaseda Finska in 79. mestom, ki ga zaseda Italija.

Med državami z območja nekdanje Jugoslavije je Slovenija uvrščena na predzadnje mesto, kjer je za minimalno razliko prehitela Srbijo (117. mesto z oceno 6.37). V tej skupini so na prvih treh mestih Črna gora (na 38. mestu z oceno 7.41), Hrvaška (70. mesto z oceno 7.04) in Makedonija (72. mesto z oceno 7.02).

Dekompozicija indeksa ekonomske svobode za Slovenijo (ocene od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode) prikaže, kako se je Slovenija odrezala primerjalno po posameznih kategorijah:

“Slovenska vlada lahko največ naredi za to, da Slovenci zadihamo več ekonomske svobode. Namesto uvajanja novih oziroma poviševanja zdajšnjih davkov in pristojbin je nujno skrčiti razbohoteno in netransparentno državno porabo ter občutno zmanjšati obdavčitev dela, tog trg dela pa narediti prožen. Težava Slovenije namreč ne tiči v liberalizmu, ker tega dokazano nimamo.« je dejala mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

“Obenem je nujno poudariti, da brez več ekonomske svobode ni mogoče doseči večje blaginje in kakovosti življenja. Povečanje ekonomske svobode bi Slovencem nemudoma prineslo višji neto dohodek ob nespremenjenem bruto dohodku, hitrejša in nepristranska sodišča, manj reguliranih poklicev, fleksibilnejše zaposlovanje in odpuščanje, manj preprek za mednarodno menjavo ter zmanjšanje birokracije v kateri se utapljajo podjetja in državljani. Dolgoročno pa bi povečanje ekonomske svobode Slovencem prineslo gospodarsko rast in blaginjo, politično in civilno svobodo ter višjo kakovost življenja,« meni mag. Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Ekonomska svoboda kot katalizator
Tako je za 10 odstotkov najrevnejše populacije v državah z največ ekonomske svobode (25% najvišje uvrščenih držav) povprečen dohodek v letu 2012 znašal 11.610 dolarjev, medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj ekonomsko svobodnih državah (25% najnižje uvrščenih držav) ta znašal skromnih 1.358 dolarjev.

Države v zgornjih 25 odstotkih lestvice ekonomske svobode so imele v letu 2012 povprečni dohodek na prebivalca (izraženo v dolarjih za leto 2012) 39.899 dolarjev, medtem ko je ta v državah iz spodnje četrtine lestvice znašal le 6.253 dolarjev.

V državah z največ ekonomske svobode (najvišjih 25 odstotkov) je bila v letu 2012 pričakovana življenjska doba 79.9 leta, medtem ko je bila v državah z najmanj ekonomske svobode (najnižjih 25 odstotkov) le 63,2 leta.

O poročilu Ekonomska svoboda sveta
Poročilo Ekonomska svoboda sveta (Economic Freedom of the World) vsako leto objavlja Visio institut iz Slovenije v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network). V pripravo letošnjega poročila so bile vključene neodvisne organizacije iz 90 držav.

Poročilo temelji izključno na javno dostopnih podatkih, ki jih objavljajo državni statistični uradi in nato povzamejo mednarodne organizacije Freedom House, Reporters without Borders, World Bank, Transparency International, World Economic Forum, International Monetary Fund, United Nations, European Bank for Reconstruction and Development, Center for Systemic Peace, PricewaterhouseCoopers in World Trade Organization. Ker se podatki v določenih državah objavijo z večletno zamudo, poročilo ekonomsko svobodo meri z dveletnim zamikom. Letošnje poročilo prikazuje stanje iz leta 2012.

Letošnje poročilo ekonomske svobode razvršča 152 držav, kar predstavlja več kot 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Na lestvici ni mogoče najti držav kot sta Severna Koreja in Kuba, saj za njiju ni bilo mogoče pridobiti podatkov. Dodatno je bila zaradi tamkajšnje civilne vojne z lestvice umaknjena Sirija.

Poročilo ekonomske svobode meri stopnjo do katere javne politike in institucije države podpirajo ekonomsko svobodo. To pomeni, da poročilo ocenjuje, v kolikšni meri imajo posamezniki svobodno izbiro pri ekonomskih odločitvah, ali je trg svoboden, ali sta vstop in izstop iz trga svobodna ter ali je zasebna lastnina zaščitena.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, ki tvorijo lestvico ekonomske svobode. Ti kazalniki so združeni v pet skupin: (1) obseg (para)državnega aparata in z njim povezani davki, (2) pravni sistem in lastninske pravice, (3) dostop do finančnih sredstev, (4) svoboda mednarodnega trgovanja in (5) regulativa.

Lestvico ekonomske svobode se pripravlja od leta 1996, ko je nastala na pobudo treh Nobelovih nagrajencev iz ekonomije: Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

Celotno poročilo Ekonomska svoboda sveta 2014 je dostopno tukaj (PDF). Tabela s podatki je dostopna tukaj (Excel).