Sporočilo za javnost

Ekonomska svoboda po svetu rahlo narašča, medtem ko je v ZDA zgodovinsko nizka; Slovenija zaseda 92. mesto med 144 državami

Ljubljana, Slovenija —Slovenija je padla kar za 29 mest od lanskega leta, ko je zasedla 63. mesto. Največji problemi v Sloveniji ostajajo nefleksibilni trg dela, preregulirano gospodarstvo, šibka pravna država, državno lastništvo v bančnem sektorju in na splošno ogromen obseg države.

O indeksu ekonomske svobode

Danes je izšla letna raziskava Ekonomske svobode sveta 2012 (Economic Freedom of the World: 2012 Annual Report), ki jo objavlja Visio instituta iz Slovenije v sodelovanjem s svetovno Mrežo ekonomske svobode (Economic Freedom Network). V letošnjo raziskavo so bile vključene neodvisne organizacije iz 90 držav.

Indeks ekonomske svobode razvršča 144 držav, ki predstavljajo več kot 95 odstotkov svetovnega prebivalstva za leto 2010, zadnje leto, za katero so na voljo podatki.

Ekonomska svoboda sveta meri stopnjo do katere javne politike in institucije države podpirajo gospodarsko svobodo.

Temelji indeksa ekonomske svobode so: svobodna izbira posameznika, svobodni trg, prosti vstop na trg in izstop z njega ter varstvo zasebne lastnine.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, ki tvorijo indeks ekonomske svobode. Ti kazalniki so združeni v pet skupin: (1) obseg državne potrošnje in z njo povezani davki, (2) pravna struktura varstva lastninskih pravic, (3) dostop do finančnih sredstev, (4) svoboda mednarodnega trgovanja in (5) regulativa posojil, dela in podjetništva.

Ekonomska svoboda v Sloveniji

Dekompozicija indeksa ekonomske svobode za Slovenijo (od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode):
1. Obseg državne potrošnje in z njo povezani davki: 4.54 (134. mesto)
2. Pravna struktura varstva lastninskih pravic: 6.20 (51. mesto)
3. Dostop do finančnih sredstev: 8.30 (75. mesto)
4. Svoboda mednarodnega trgovanja: 7.65 (44. mesto)
5. Predpisi (regulativa) posojil, dela in podjetništva: 6.47 (104. mesto)

“Slovenska država je preobsežna, k čemur prispevajo prevelika državna potrošnja, visoka obdavčitev dela in visoki transferji ter subvencije kot delež BDP,” je dejala Tanja Porčnik iz Visio instituta. “Hkrati ima Slovenija velik problem z nefleksibilnim trgom dela, preobsežno regulacijo gospodarstva, omejevanjem tujega lastništva in investicij, državnim deležem v bančnem sektorju in šibko pravno državo.”

Ekonomska svoboda po svetu

Globalno gledano se je povprečni indeks ekonomske svobode—po strmem padcu leta 2009 na najnižjo točko v zadnjih treh desetletjih z povprečno vrednostjo 6.79—v letu 2010 (torej v zadnjem letu za katerega so dostopni podatki) rahlo dvignil na 6.83.

“Vlade po svetu so se v odgovoru na ekonomsko krizo v Ameriki in Evropi posluževale stroge regulative in visokega državnega trošenja, kar na kratek rok znižuje ekonomsko svobodo in na dolgi rok uničuje blaginjo,” je dejala Tanja Porčnik iz Visio instituta.

Hong Kong je z rezultatom 8,90 od 10 znova zasedel prvo mesto na lestvici ekonomske svobode. Sledijo mu Singapur (8,69), Nova Zelandija (8,36), Švica (8,24), Avstralija (7,97), Kanada (7,97), Bahrajn (7,94) , Mauritius (7,90), Finska (7,88) in Čile (7,84).

Združene države Amerike nadaljujejo svoje dolgoletno nazadovanje na svetovni lestvici. Medtem ko so leta 2002 zasedle drugo mesto in leta 2008 deseto, so letos pristale na 18. mestu, kar je njihov najslabši rezultat v zgodovini. K temu nazadovanju je največ prispevalo večje trošenje in sposojanje denarja s strani ameriške vlade.

Druga večja gospodarstva sveta so zasedla naslednja mesta: Japonska (20. mesto), Nemčija (31. mesto), Južna Koreja (37. mesto), Francija (47. mesto), Italija (83. mesto), Mehika (91. mesto), Rusija (95. mesto), Brazilija (105. mesto), Kitajska (107. mesto) in Indija (111. mesto).

Med 144 državami, ki so bile upoštevane v raziskavi, se je Venezuela uvrstila na zadnje mesto. Med pet najslabše uvrščenih držav so se uvrstile še Burma, Zimbabve, Demokratična republika Kongo in Angola.

Raziskava je pokazala, da ljudje, ki živijo v državah z visoko stopnjo ekonomske svobode ne uživajo samo večje blaginje, temveč tudi večjo stopnjo politične in civilne svobode ter dočakajo daljšo življenjsko dobo.

Letošnje poročilo ugotavlja, da je za 10 odstotkov najrevnejše populacije v državah z največ ekonomske svobode (najvišjih 25 odstotkov) povprečen dohodek znašal 11.382 dolarjev (izraženo v dolarjih za leto 2010), medtem ko je za tiste, ki živijo v najmanj ekonomsko svobodnih državah (najnižjih 25 odstotkov), znašal skromnih 1.209 dolarjev.

“Na žalost ponujajo najslabše uvrščene države občutno nižjo kvaliteto življenja, nižjo ravnen blaginje in omejene možnosti za napredek,” je dejala Tanja Porčnik iz Visio instituta.

Download (PDF, 11.42MB)