Na svetovni lestvici ekonomske svobode, ki jo je Visio institut  v letnem poročilu 2017 objavil včeraj, Slovenija skupaj z Indonezijo zaseda 73. mesto med 159. državami.

Navkljub nespremenjenemu obsegu ekonomske svobode je Slovenija v primerjavi s lanskoletnim poročilom napredovala za 3 mesta in se znašla tik za Hrvaško.

Zanimalo nas je, kako se Slovenija odreže s konkurenčnimi državami v regiji glede na posamezne kriterije, kot so obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice, trdnost valute, svoboda mednarodne trgovine in predpisi (regulativa).

Hong Kong, Nova Zelandija, Singapur, Švica in Irska so najbolj ekonomsko svobodne države na svetu. Med tistimi iz nekdanjega komunističnega bloka so visoko Gruzija (8.), Estonija (10.), Litva (13), Latvija (17) in Romunija (20)

Najmanj ekonomsko svobodne države sveta so Iran, Čad, Mjanmar, Sirija, Libija, Argentina, Alžirija, Kongo, Srednjeafriška republika in kot zadnja Venezuela. 

Slovenija med sosedi in konkurenti najnižje

Slovenija se je s 73. mestom znašla tik za Hrvaško. Italija je na 54. mestu, Avstrija na 26. in Madžarska na 54.

Od drugih Sloveniji konkurenčnih držav je Češka 42., Poljska 51. in Slovaška 53.

Še posebej slabo nam gre v kategoriji obsega (para)države, kjer smo na 151. mestu na svetu, po predpisih (regulativi) smo 93., nadpovprečno pa nam gre glede svobode mednarodne trgovine (45. mesto), pravnega sistema in lastninskih pravicah (37. mesto), sploh pa pri trdnosti valute, kjer smo na 4. mestu.

“Ob razbohoteni porabi sektorja država nam v Sloveniji ekonomsko svobodo najbolj kratijo predimenzionirani in nepregledni predpisi,” pojasnjuje predsednica Visio instituta, mag. Tanja Porčnik.

Po njenih besedah bi bilo nujno odpraviti odvečne administrativne ovire poslovanja tako za državljane kot za podjetja in nadaljevati z deregulacijo trg dela s ciljem večje prožnosti, kar bi mladim brez delovnih izkušenj in manj kvalificiranim posameznikom omogočilo lažje in hitrejše zaposlovanje.

“Če bi to nadgradili z znižanjem obdavčitve dela, bi v Sloveniji ne samo zajezili prekarstvo temveč tudi vdihnili nov veter v jadra gospodarstva,” še zatrjuje Porčnikova.