Po besedah Tanje Porčnik, predsednice Visio instituta, gre premike na bolje pripisati predvsem krčenju predpisov na področju mednarodne trgovine, večjemu obsegu bančnih posojil zasebnemu sektorju, manjšemu nasprotovanju tujim investicijam in tudi manjši javni porabi, »ki je v veliki meri posledica sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ«.

Toda višja uvrstitev Slovenije še ne more biti razlog za zadovoljstvo. Strukturne reforme, ki bi se spopadle z »neučinkovito in razbohoteno državo«, so nujne, pojasnjuje Porčnikova.

»Obenem je nujno nadaljevati odpravljanje administrativnih ovir poslovanja tako za državljane kot za podjetja in znižati obdavčitev dela in z nadaljnjo deregulacijo trg dela narediti bolj prožen, kar bo bistveno prispevalo k temu, da manj kvalificirani posamezniki in mladi brez delovnih izkušenj lažje in hitreje pridejo do redne zaposlitve.«

Indeks, ki ga je razvil Fraserjev inšitut iz Kanade in je bil prvič objavljen leta 1996, meri stopnjo, do katere javne politike in institucije držav podpirajo ekonomsko svobodo. Države z več ekonomske svobode v večini primerov imajo hitrejšo gospodarsko rast, višjo stopnjo investicij, višjo raven dohodka in hitreje zmanjšujejo revščino.

Slovenija se je letos nekoliko bolje odrezala tudi na lestvici ekonomske svobode, ki jo pripravljata ameriška ustanova Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal. Med 178 državami je zasedla 90. mesto in ohranila položaj zmerno svobodne države.

Vir: Po šestih letih konec negativnega trenda, Delo (15.9.2016)