Zakaj se še ne moremo veseliti napredovanja po lestvici gospodarske konkurenčnosti in ekonomske svobode – politika spregleda nenehno ista opozorila

Slovenija je letos na lestvici globalne gospodarske konkurenčnosti, ki jo vsako leto pripravlja World Economic Forum (WEF), uvrstila na 48. mesto, osem mest višje kot leto prej. Pogledali smo, kje smo najslabši in zakaj. Objavljena pa je bila tudi lestvica gospodarske svobode. Na tej Slovenija zaseda 73. mesto.

Kaj nas omejuje? Slovenija je letos prejela oceno 7,0 od 10 možnih točk (ocene so od 1 do 10, kjer višja vrednost pomeni višjo stopnjo ekonomske svobode). Razčlenitev ocene za Slovenijo po področjih za leto 2015:

– obseg (para)države: 4,2 (151. mesto),

– pravni sistem in lastninske pravice: 6,3 (37. mesto),

– trdnost valute: 9,8 (4. mesto),

– svoboda mednarodne trgovine: 7,9 (45. mesto),

– predpisi (regulativa): 6,8 (93. mesto).

»Podrobnejša analiza petega področja predpisov (regulative) razkrije, da je Slovenija bila ocenjena s 7,9 (107. mesto) na podpodročju predpisov kreditnega trga, s 5,7 (100. mestom) na podpodročju predpisov trga dela in s 6,8 (55. mestom) na podpodročju predpisov o poslovanju. Ob razbohoteni porabi sektorja država nam v Sloveniji ekonomsko svobodo najbolj kratijo predimenzionirani in nepregledni predpisi. Nujno bi bilo odpraviti odvečne administrativne ovire poslovanja tako za državljane kot za podjetja in nadaljevati deregulacijo trga dela s ciljem večje prožnosti, zaradi česar bi med drugim mladi brez delovnih izkušenj in manj kvalificirani posamezniki lažje in hitreje prišli do redne zaposlitve. Če bi to nadgradili z znižanjem obdavčitve dela, bi v Sloveniji ne samo zajezili prekarstvo, temveč tudi vdihnili nov veter v jadra gospodarstva,« pojasnjuje Tanja Porčnik, predsednica Visio instituta.

Celoten prispevek: Kaj krči našo konkurenčnost in ekonomsko svobodo? Paradržava, državne naložbe, birokrati …, Finance (28.9.2017).