Avtor: mag. Iztok Lesjak, direktor, Tehnološki park LjubljanaGlobalizacija

Slovenija je tipičen predstavnik majhne ekonomije, tako je uspešnost slovenskega gospodarstva vse bolj usodno odvisna od uspešnosti podjetij pri njihovem prodoru na svetovne trge. Globalni konkurenčni pritiski motivirajo inovativna in prodorna start-up podjetja, da vse bolj iščejo poslovne priložnosti, financiranje, ekipe, partnerje in trge na globalni ravni. Novih globalnih podjemov pa se lotevajo tudi obstoječa podjetja, ki preko mednarodnega notranjega podjetništva iščejo poslovne priložnosti na svetovnih trgih, ki jim bodo omogočila rast in globalni preboj. Soočajo se z izzivi obvladovanja gonilnih sil globalizacije in ustvarjanja uspešnega sodelovanja z globalnimi deležniki pri čemer jim je treba nuditi ustrezno podporo.
Nepovezanost

Problem slovenskega podjetništva je tudi nepovezanost in razdrobljenost ter nezavedanje, da vsi skupaj konkuriramo na globalnem trgu. Dokler na tem področju ne bo vzpostavljena miselnost sodelovanja in povezovanja za skupno nastopanje bomo težko dosegli višjo stopnjo konkurenčnosti. Konkurenčno bitko za slovensko gospodarstvo ne morejo izbojevati le posamezniki ampak jo lahko samo vsi skupaj (optimum enega podjetja na račun ostalih ne predstavlja optimuma za celotno gospodarstvo). Rešitev tega problema je v dvigu stopnje zavedanja in timskega duha ter v postavitvi prioritet na tem področju ki bodo omogočile optimalnejšo izrabo sredstev in fokusiranje naporov za doseganje skupnih ciljev po posameznih dejavnostih, področjih.

Inovativna sposobnostNaslednji problem je zaostajanje po inovativni sposobnosti in ekonomski razvitosti za Evropo in za pozicijo, ki smo jo že imeli ob vstopu. Nujno je pospešiti vlaganja v nadgradnjo proizvodnega in storitvenega sektorja z nivoja polproduktov na končne, nišne izdelke tudi s ciljem doseganja višje dodane vrednost in stabilnejše pozicije na trgu. V ta namen je potrebno zagotoviti aktivno vlogo podpornega inovacijskega okolja tudi na področju uvajanja sodobnih modelov vodenja in upravljanja, organiziranja notranjega podjetništva kakor tudi oblikovati politiko novih razvojnih potencialov po principih odličnosti ter nagrajevati inovacijski in raziskovalni potencial po principih investiranja. S prioritetami na tem področju bi lahko zmanjšali zaostanek Slovenije po inovacijski sposobnosti države in pozicionirali Slovenijo med inovativne regije Evrope (IMD lestvica).

IzvršnostPrav tako menim, da ne ležijo naši problemi v kreativnosti (kvalitetne analize, izvedene usmeritve, programih in strategije) ampak v izvršnosti v razdrobljenosti ukrepov, implementaciji, prioritetah izvajanja, organiziranosti, vrednotah in komunikaciji. Ukrepe za razvoj podjetništva je nujno medsebojno medresorsko povezati v verigo v smislu, da je rezultat enega ukrepa vhod v drugi ukrep, kar omogoča seštevanje učinkov, optimizacijo vloženih sredstev, transparentnost in merljivost doseženih rezultatov (npr. razvojni cikel: raziskava, inovacija, razvoj produkta, segmentacija kupcev, poslovni model, marketing, povezovanje, infrastruktura, zemljišče, investicijski kapital, strateški partnerji, internacionalizacija). Celovitost teh ukrepov, ki so v skladju tudi s politikami kohezijskih skladov morajo posegati na področje tehnološkega preboja, globalizacije, izobraževalnega sistema za potrebe gospodarstva, fleksibilnega zaposlovanja, cenejšega poslovanja, učinkovitega izvajanja zakonodaje, odprave administrativnih ovir, energetske učinkovitosti in učinkovite rabe prostora ter cenejše javne in komunalne infrastrukture…