Podjetniška kultura v Sloveniji

Avtor: Rok Prešern1. OPIS PROBLEMA / PODROČJA

V okviru nacionalne ekonomije ima največjo težo prav podjetništvo, čeprav se včasih zdi, da se naši domači ekonomski strategi, ki imajo veliko prostora v medijih, in njihovi delodajalci tega ne zavedajo. O pomembnosti podjetništva priča podatek Viljema Pšeničnyja, da so za skoraj celotno rast čistih prihodkov od prodaje med 2006 in 2010 odgovorna hitro rastoča podjetja, ki predstavljajo le dobrih 3,5 % vseh gospodarskih družb.

V svoji letni raziskavi »GLOBAL ENTREPRENEURSHIP MONITOR 2011« avtorji ugotavljajo, da Slovenija po zgodnji podjetniški aktivnosti nazaduje za ostalimi inovativnimi državami (innovation-driven countries), še posebej pri podjetniški kulturi. Omenjena analiza prav tako izpostavlja precejšen upad zgodnje podjetniške aktivnosti v letu 2011 na najnižjo raven v zadnjih sedmih letih.

2. ANALIZA PROBLEMA / PODROČJAKonceptualni model, ki ga omenjena analiza uporablja, za socialno, kulturno in politično okolje predvideva tri okvire: osnovni pogoji (institucionalni okvir, infrastruktura, makroekonomsko okolje, osnovnošolsko izobraževanje itd.), učinkovitost (visokošolsko izobraževanje, učinkovitost trga dobrin, delovne sile, tržne velikosti itd.) ter inovacije in podjetništvo (podjetniško izobraževanje, vladna politika in podjetniški programi, prenos/uporaba R&R, odprtost trgov, kulturne in socialne norme itd.) Socialno, kulturno in politično okolje izraža (ne)podporo, (ne)naklonjenost in (ne)razumevanje podjetništva in njegovih izzivov ter je predpogoj za podjetnika ali podjetja na poti socialno-ekonomskega razvoja (gospodarska rast, inovacije, odpiranje delovnih mest). Pri podjetniški kulturi gre za socialne in kulturne norme, ki vzpodbujajo ali dopuščajo aktivnosti posameznikov, v smeri inovacij, novih poslovnih pristopov, ki potencialno zvišujejo osebno bogastvo in prihodke.

V slovenski družbi večinsko žal prevladuje negativna naklonjenost do podjetništva. Razlog za to vidim v nikoli končani tranziciji po letu 1991. Ravno to je izpostavil Keith Miles v svojem komentarju v Financah »To pa pomeni, da v nasprotju s preostalimi komunističnimi državami ni nikoli popolnoma zavrnila komunizma ali državnega socializma, podobno kot ni opustila delavskega samoupravljanja, kar pomeni, da sta navedeni obliki preživeli tako v načinu vodenja vlade kot v načinih upravljanja podjetij. Imamo torej zgolj fasado tržnega gospodarstva, za katero se v resnici skrivata državni nadzor in vmešavanje. Tako v Sloveniji še vedno prevladuje kolektivistična miselnost, to je odgovornost države, ki naj poskrbi za vse. V taki družbi tržna pravila ne veljajo, veljajo le prijateljski stiki in nacionalni interesi. V takem okolju podjetniki, ki so praviloma individualisti, težko uresničujejo svoje podjetniške zamisli, inovacije in za to potrebne aktivnosti. To potrjujejo tudi rezultati omenjene raziskave, kjer se je Slovenija pri podjetniški kulturi uvrstila na predzadnje mesto (pred Portugalsko) od 49 držav (Bosma, Niels, Sander Wennekers in Jose Ernesto Amoros 2012, 47).

3. PREDLOG REŠITVE PROBLEMA / PODROČJA

Iz omenjenega modela lahko sklepamo, da je izobraževanje od osnovne do visoke šole izredno pomembno, saj je vključeno v vse tri okvire. Podjetništvo, podjetniško kulturo, razumevanje podjetništva in njegove vloge bi bilo potrebno integrirati v učne in študijske procese od osnovne šole naprej. Le tako bo prišlo do spremembe podjetniške kulture in s tem do spremembe socialnega, kulturnega in političnega okolja.

Pomembno vlogo imajo tudi vsa neformalna izobraževanja, treningi poslovnih veščin, promocija svobode, podjetniškega duha, podjetnikov in podjetij. Le tako bomo ustvarili podporno okolje, v katerem bodo podjetniki lahko uresničevali poslovne ideje, izkoriščali priložnosti, svoje znanje, inovacije in s tem v največji meri vplivali na večjo gospodarsko rast in za to bili tudi ustrezno nagrajeni.