Nepodjetna Slovenija

Nepodjetna Slovenija

Posted by in Članki, Gospodarstvo 15 Sep 2012
Diagnoza

Ekonomisti že vse od Josepha Schumpetra naprej ugotavljajo, da je podjetništvo ena od glavnih gonil gospodarskega razvoja. In pri nas? Slovenija ni podjetnikom prijazna dežela. A pred naštevanjem težave, ki pestijo slovensko podjetništvo, se velja spomniti ugotovitev Scotta Shanea. Podjetništvo namreč ni nek brezčasen pojav, ki bi kar obstajal. Podjetništvo je predvsem proces.

Najprej mora dejansko obstajati poslovna priložnost. V drugem koraku jo mora podjetnik odkriti, v tretjem pa se mora odločiti, da jo bo izkoristil. V četrtem koraku mora pridobiti za to potrebna sredstva, od kapitala do delavcev. V petem razvije poslovne strategije, v šestem organizira posel, šele v končnem koraku pa posluje.

Ko enkrat podjetniški proces razstavimo na posamezne faze, lahko bolje pogledamo, kje vse so ovire in kako jih lahko odpravimo. Sami podjetniki pogosto opozarjajo na težave, s katerimi se srečajo v drugi polovici podjetniškega procesa. Tako jih denimo pestita pomanjkanje virov financiranja, ki je nujno za razvoj in širitve na nove trge, in nefleksibilen trg dela. A veliko bolj usodne so ovire na prvi polovici podjetniškega procesa, ki slovenskim podjetnikom preprečujejo, da odkrijejo nove priložnosti in da si jih sploh želijo izkoristiti.

Nekaj teh ovir je povezanih z osebnimi lastnostmi podjetnika – denimo to, kako zelo so ambiciozni in nagnjeni k tveganjem. Tradicionalni pogled pravi, da imajo slovenski podjetniki kratek naložbeni horizont in večjo preferenco do tekoče potrošnje kot do investicij. Naslednjih nekaj ovir je povezanih s strukturo panoge – denimo velikostjo povpraševanja na trgu in tržno močjo konkurentov.

Obstajajo pa tudi institucionalne ovire, z drugimi besedami, pravila igre. William J. Baumol opozorja, da se lahko podjetništvo izraža tudi na način, ki ni produktivno ali ki celo škoduje družbi in gospodarski rasti. Denimo takrat, če lahko podjetnik namesto na trgu profite lažje ustvari z iskanjem rent, korupcijo, klientelizmom, pravdanjem, odvisnostjo od javnih naročil.

Terapija

Kako naj Slovenija postane bolj podjetna? Strukturne reforme – ne glede na to, kako potrebne so – same po sebi ne bodo dovolj. Res je, reforme institucionalnega okvirja so tiste, ki jih podjetniki sami najbolj zagovarjajo. Res je, slovenske banke potrebujejo svež kapital, da bodo lahko financirale podjetniško dejavnost; država mora zmanjšati davčna in administrativna bremena, ki jih nalaga podjetnikom. Ampak vsaj enako pomembni bi bili ukrepi, ki bi zmanjšali spodbude za »izživljanje podjetniške žilice« zunaj tržnega gospodarstva – Slovenija potrebuje predvsem vitkejšo javno upravo, transparenten umik države iz gospodarstva in bolj učinkovito pravno državo.

Najbrž najbolj težaven bo tretji sklop reform, ki zadeva prvo polovico Shaneovega »podjetniškega procesa« – torej sposobnost in pripravljenost ljudi, da prepoznajo poslovno priložnosti in da iz nje naredijo posel. V bolj splošnem jeziku, izboljšati moramo slovensko podjetniško kulturo – zdaj jo je premalo. Morali bi spodbuditi poslovne potenciale, ki se skrivajo v vseh državljankah in državljanih, pa tudi poslovno znanje, brez katerega večina svojih zmožnosti ne more povsem izkoristiti. Za to pa je potrebno izobraževanje; čim prej, tem bolje, še v času otroštva. A državna osnovna šola morda ni najbolj primerno mesto za takšen podjetniški pouk – veliko bolj primeren ponudnik podjetniškega znanja bi bil zasebni, torej podjetniški sektor.

 

Prispevek je skrajšana verzija avtorjeve Svetilnikove policy analize “(NE)PODJETNA SLOVENIJA” (11. junij 2012) in hkrati tudi povzetek njegove predstavitve na V. Liberalnem kolokviju: Podjetniška klima v Sloveniji, ki se je odvijal 1. septembra 2012 na Bledu