Kazniva dejanja – zlorabe osebnih podatkov v medmrežju

Kazniva dejanja – zlorabe osebnih podatkov v medmrežju

Posted by in Članki, Tehnologija 07 Jan 2012
Avtor: Borut Štok, sektor kriminalistične policije policijske uprave Maribor

1. Pojavne oblike kaznivih dejanj

Predstavitev kaznivih dejanj iz Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se navezujejo na varstvo osebnih podatkov, s katerimi se policija pri svojem delu največkrat srečuje:
  • 137. člen Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje
  • 138. člen Neupravičeno slikovno snemanje
  • 139. člen Kršitve tajnosti občil
  • 143. člen Zloraba osebnih podatkov

2. Policijska statatika

Predstavitev statistike kaznivih dejanj s tega področja, ki jih je policija obravnavala v zadnjih štirih letih.

Policijska statistika

3. Ne/odgovorno ravnanje z osebnimi podatki v medrežju

Predstavitev samozaščitnega ravnaja/neravnanja žrtev, ki smo jih obravnavali, in storilcev, ki so to izkoriščali.
  • Komu se podatki pošiljajo oz. zaupajo? Ali je oseba seznanjena s pravili? Si je pravila sploh prebrala?!
  • Kakšni podatki (osebno ime, rojstvo, naslov, premoženje, fotografije, video, itd.) so se posredovali?
  • Kako osebe skrbijo za zaščito svojih podatkov?
                – Zaupajo svoja gesla drugim?
                – Uporababljajo enostavna gesla (ime, priimek, datum rojstva, itd.)?
                – Spletne brskalnike nastavijo na avtomatsko shranjevanje gesel?
                – Obiskujejo sumljive spletne strani?
                – Klikajo na razne elektronske pasti ($ nagrade $)?
                – Zaupajo lažnim osebam kot so administratorji in skrbniki sistemov?
                – Uporabljajo nelicenčne programe?
                – Uporabljajo antivirusne (protipožarne) programe in jih pravočasno posodabljajo?
                – Shranjujejo digitalna potrdila (varnostne certifikate) na ustreznih mestih?

4. Otroci / mladoletniki na internetu – odgovornost staršev ?

Zaradi nevednosti/neznanja so otroci oz. mladoletniki najbolj ranljiva skupina uporabnikov interneta. Posledično pa tudi njihovi starši, če nad njihovim ravnajem nimajo nadzora. Starši velikokrat za svoje otoke trdijo:
  • Ali ste veseli, da je vaš otrok  (varen) doma in ne na ulici? Kaj dela? Starši odgovarjajo: “Priden je v svoji sobi.” ali “Se uči za šolo na računalniku.” Ko pa jih vrašaš kaj natančno dela, odgovora ne vedo.
  • Kakšna je računalniška pismenost staršev? Otroci jih v večini primerov daleč prekašajo, saj so naprednejši uporabniki interneta. Staršem povedo le tisto, kar so jim pripravljeni povedati.
  • Starši velikokrat rečejo: “Kako je moj otrok pameten, saj si je sam ustvaril profil na Facebook-u, ii2-ju, Twitter-ju, Netlog-u, itd.” Ko pa starše vprašaš, ali so seznanjeni s vsebino teh profilov, ki jih je ustvaril njihov otrok, je v večini primerov odgovor “ne”.
  • Ali starši vedo, katere podatke njihov otrok posreduje drugim preko interneta? Večina otrok brez pomisleka na internetu posreduje osebne podatke (sebe kot tudi njihovih steršev) kot je ime, naslov, telefonska številka, fotografije, video posnetki, itd.
  • Ali starši vedo, da se njihovi otroci marsikdaj pohvalijo pred drugimi s stavki kot so: “Jaz imam to, ati ima to, mama ima to, jutri gremo na morje, itd.” Nato pa družina postane žrtev tatvine oz. vloma.
Ne sme se pozabiti na pomembno dejstvo, da so otroci so zelo ranljiva skupina uporabnikov na internetu, ki se jih da:
            – Hitro podkupiti, pregovoriti, prepričati, itd.
            – Mislijo na sedanjost in ne na prihodnost, kar pomeni, da se ne zavedajo posledic svojih dejanj v prihodnosti.
Kaj je odgovornost staršev? Kako je na tem področju urejena naša zakonodaja? Slovenska zakonodaja za omenjene zadeve ne določa kazenske odgovornosti in sankcij zoper starše, razen v primeru, da je starš neklepno dopuščal ali nepeljaval otroka, da je to delal. (192. Člen KZ-1 Zanemarjanje otroka in surovo ravnanje).
Glede na dejstvo, da so (in vedno bodo) v večini starši na omenjenm področju bolj neuki, kot njihovi otroci, je edino rešitev vidim v tem, da se o posledicah oz. pasteh uporabe interneta otroke prične seznanjati takoj po vstopu v izobraževalni sistem.

5. Policijska praksa – težave pri preiskovanju kaznivih dejanj

Predstavitev tako  primera zlorabe osebnih podatkov (in samoprispevek žrtve pri tem) iz policijske prakse kot zakonske oz. birokratske ovire, ki policiji otežujejo/časovno podaljšujejo preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj tako doma kot v tujini.
Prispevek je povzetek avtorjeve predstavitve na IV. Liberalnem kolokviju: Varstvo osebnih podatkov v informacijski dobi, ki se je odvijal med 7. in 8. januarjem 2012 v Mariboru.